Zbrane je v uvodu nagovoril strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen, ki je poudaril pomen nacionalnega programa za duševno zdravje Mira, ki ga upravljata NIJZ in ministrstvo za zdravje. "Uspešni bomo, če bomo poslušali, prepoznali potrebe in gradili zaupanja vredne odnose," je dejal. Kot najpomembnejšo pa je poudaril destigmatizacijo duševnih stisk in motenj.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dejal, da o področju duševnega zdravja vsakoletno izobražujejo zaposlene v šolah. Odgovornost šole kot vzgojne ustanove je po njegovem mnenju, da otroke opolnomoči, da se znajo pogovarjati, sodelovati med sabo, se spoštovati in da znajo najti duševni mir. Pri tem poudarja tudi duševni mir samih učiteljev.

Felda je v tem tednu napovedal podaljšanje ukrepa povečanega števila svetovalnih delavcev v osnovnih šolah. Rešitev, kako privabiti mlade k tovrstnemu študiju, vidi tudi v dodatnih štipendijah, ki so jih omočili. Mogoče pa je financirati tudi pedagoge ali zunanje sodelavce, ki bi svoje znanje nadgradili z dodatnimi izobraževanji. "Tisti prvi stik je najpomembnejši, zato mora biti učitelj usposobljen, da vidi otroka in vidi tudi svojega sodelavca, ki je v stiski," je dejal.

Papič: Integracija je najboljša

Na psihosocialni svetovalnici Univerze v Ljubljani so med epidemijo covida-19 po besedah ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča zaznali trikrat več ljudi, ki so iskali pomoč, med njimi pa niso bili samo študenti, temveč tudi zaposleni na univerzi. Zaradi tega so v povezavi različnih fakultet začeli kreirati priporočila in predajati znanje ministrstvom.

Papič je poudaril, da preprosto ni dovolj ljudi, da bi pokrili potrebe družbe, ki se trenutno kažejo. Rešitev vidi tudi v tem, da se okrepi štipendiranje tujcev, ki bi študirali v Sloveniji. "Sem prepričan, da je integracija najboljša, če nekdo študira v Sloveniji," je dejal. Kar pa bi po njegovem mnenju lahko preslikali tudi v medicino na splošno in tudi vse preostale panoge.

Bešič Loredan: Potrebujemo kadrovsko okrepitev

Načrtujejo sicer testne programe, a se zaveda, da je to področje občutljivo.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je dejal, da si želijo okrepiti število kadrov, ki delujejo na področju duševnega zdravja. Prve obrise kadrovskih popolnitev napoveduje v roku od treh do štirih let.

Spomnil je, da je bilo na področju duševnega zdravja dolga leta premalo pozornosti, zdaj pa nova ekipa, tudi v okviru novega sektorja za duševno zdravje in demenco, želi okrepiti mrežo storitev za krepitev duševnega zdravja. Spomnil je tudi na prizadevanja ministrstva za ureditev psihoterapevtske dejavnosti, ki jo želijo v določeni meri vključiti tudi v javno zdravstveno mrežo. Nov zakon želijo sprejeti do konca leta, je poudaril.

Mesec: Blažiti je treba socialne stiske

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je poudaril, da želijo na ministrstvu blažiti socialne stiske in čim širšemu krogu ljudi omogočiti, da bi lahko s svojimi prejemki živeli vsaj približno dostojno.

Na ministrstvu se ukvarjajo tudi s področjem družine, pri čemer je Mesec opozoril, da je bilo lani v Sloveniji 13 femicidov. Zato želijo z resolucijo o enakih možnostih moških in žensk, ki je šla danes v medresorsko usklajevanje, okrepiti kapacitete varnih hiš in delovanje socialnih delavcev na terenu.

Ob tem je povedal, da se je v preteklosti tudi sam že spoprijel z izgorelostjo, a ne zaradi preobilice dela, česar je vajen, pač pa zaradi občutka, da je delo, ki ga opravlja, sizifovo oziroma brezplodno. Prepričan je, da gre za pogost pojav v današnjih družbah, ki ga je treba obravnavati.

Vrečko: Kultura ima terapevtsko vlogo

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da ima kultura terapevtsko in preventivno vlogo. Se pa zaveda, da je na področju kulture veliko ljudi zaposlenih prekarno, tretjina jih živi pod pragom revščine. Problematiko samozaposlenih v kulturi po besedah Mesca intenzivno rešujejo skupaj s kulturnim ministrstvom. Skušali bodo zagotoviti pravno podlago za njihovo kolektivno pogodbo, je poudaril.

Vrečko je opozorila tudi na zaposlene v medijih, kjer se po eni strani odpira vprašanje ustreznega poročanja ob tragedijah. Po drugi strani pa je tudi veliko novinarjev v prekarnem položaju, ki ne omogoča poglobljenega dela, je opozorila.

Ob koncu pa so ministri našteli še načine, kako se sami spoprijemajo s stresom.