Prvi urgentni center je bil končan v Brežicah in deluje že skoraj eno leto. V sklepni fazi je nova urgenca v Murski Soboti, končana je tudi gradnja urgence v Izoli, kjer pa morajo dobiti še uporabno dovoljenje. Dokončno naj bi jo predali v uporabo novembra.

V Slovenj Gradcu trenutno nameščajo opremo v del urgentnega centra, drugi del opreme pričakujejo v oktobru, delati pa naj bi začeli 1. decembra. Takrat naj bi začela delovati tudi jeseniška urgenca. Do takrat pa bo ostala v mobilni vojaški bolnišnici, ki se izkazala za dobro rešitev.

V Celju so medtem končali vsa gradbena in obrtniško-inštalacijska dela ter namestitev vgradne opreme. Te dni jim dobavljajo večji del mobilne medicinske opreme, in če se bodo javna naročila končala v predvidenih rokih, bi tudi celjska urgenca začela delovati na začetku letošnjega decembra.

Ni denarja še za drugo fazo mariborske urgence

V Mariboru pa je pri koncu opremljanje druge polovice novega urgentnega centra, kar naj bi končali v oktobru, s tem pa se bo končala tudi 13 milijonov evrov vredna prva faza. Ostaja še druga faza, ki med drugim predvideva obnovo višjih nadstropij in gradnjo helioporta, za kar pa še nimajo zagotovljenega denarja.

V Novi Gorici gradbena dela, montaža opreme ter notranja zaključna dela urgentnega centra tečejo po načrtih. Nov povezovalni del med obema stavbama bolnišnice - starega so zaradi gradnje urgentnega centra podrli - pa je že v uporabi.

Urgenca v Novem mestu bo gradbeno, obrtniško in instalacijsko dokončana do konca oktobra. V novembru naj bi bili končani tudi vsi administrativni postopki pridobivanja ustreznih dovoljenj, tako da bi urgenca lahko polno začela delovati v drugi polovici decembra oz. v začetku januarja 2016.

Po novem je znova v načrtu tudi gradnja ptujske urgence, a denar zanjo še ni zagotovljen. Druga faza gradnje nove ljubljanske urgence pa bo dokončana predvidoma v letu in pol.

Ministrstvo ustreznih kadrovskih shem še ni potrdilo
A čeprav je trboveljska urgenca uradno pripravljena že pet mesecev, pa še vedno ne deluje zaradi kadrovskih težav. Po besedah direktorice tamkajšnje bolnišnice Marine Barovič ministrstvo za zdravje nove organizacijske kadrovske sheme še vedno ni sprejelo.

Tudi nekateri drugi direktorji bolnišnic opozarjajo na vprašanje kadrovske ureditve in prezaposlitve nekaterih zdravnikov ter drugih zdravstvenih delavcev v bolnišnice. Urgentni centri bodo namreč po novem konceptu tako prostorsko kot tudi organizacijsko umeščeni pod okrilja bolnišnic in bodo odgovorni ter pristojni za organizacijo službe nujne medicinske pomoči na svojem območju.

Medtem pa del urgentnih bolnikov oskrbujejo službe nujne medicinske pomoči (NMP), ki trenutno delujejo na ravni primarnega zdravstva pod okriljem zdravstvenih domov. Ponekod so službe NMP-ja lokacijsko umeščene v bolnišnici, ponekod ne. Novi organizaciji bo zato po pričakovanjih sledilo še prezaposlovanje.

Obstoječe dežurne ambulante za zdaj ostajajo
Ministrica Milojka Kolar Celarc je na temo pravilnika o NMP-ju v petek napovedala, da ga bo kmalu podpisala. Pri tem ni znano, katere pripombe iz javne razprave bodo na ministrstvu upoštevali, je pa že jasno, da dežurnih ambulant na obstoječih lokacijah do preklica ne bodo zapirali.

Na začetku prihodnjega leta bosta predvidoma začela delovati tudi dispečerska centra – v Ljubljani in Mariboru - na podlagi podatkov teh dveh centrov pa bodo oblikovali tudi mrežo satelitskih urgentnih centrov po državi