14. november je svetovni dan sladkorne bolezni, ki je letos posvečen ženskam. Na svetu živi več kot 199 milijonov žensk s sladkorno boleznijo, zaradi nje imajo večje težave s spočetjem otroka in lahko imajo tudi slabše izide nosečnosti. Približno eden od sedmih otrok pa se rodi materi z nosečniško sladkorno boleznijo. Ta lahko vodi v povišan krvni tlak, čezmerno težo in velikost otroka ob rojstvu in težek porod. Veliko žensk z nosečniško sladkorno boleznijo pa pozneje v življenju dobi sladkorno bolezen tipa 2.
Prav zato je pomembno, da se med 24. in 28. tednom nosečnosti opravi glukozni tolerančni test, saj lahko nosečniški diabetes premagajo s pravilno prehrano in z rednim gibanjem. "Ozaveščanje mam in očetov ima dolgoročne pozitivne posledice na zdravje otrok," je poudarila predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji pri Zbornici - Zvezi Jana Klavs. Nosečnice so po njenih navedbah zelo motivirane bolnice in so z ustreznim izobraževanjem pozneje v življenju dober promotor zdravega življenjskega sloga za celotno družino.
Da bi ozavestili prebivalce o pomenu preprečevanja sladkorne bolezni, pravočasnem odkrivanju in zdravljenju bolezni, po svetu, tudi v Sloveniji potekajo akcije.
Tako bo ta teden med 9. in 13. uro v središču Ljubljane postavljena diabetes infotočka z brezplačnimi meritvami sladkorja v krvi. Prav tako bodo delili strokovne publikacije Diabetes.
Nezdrava prehrana, premalo gibanja
Lani je zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni v Sloveniji prejemalo okoli 108.600 bolnikov, pred desetimi leti pa manj kot 80.000 bolnikov. Po besedah vodje urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji Darine Sedlakove lahko velik razmah sladkorne bolezni pripišemo predvsem čezmerni teži, nezdravemu načinu prehranjevanja, nezadostni telesni dejavnosti in slabšem socialno-ekonomskem položaju.
H koordinirani obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo naj bi pomembno prispevali tudi centri za krepitev zdravja. Do konca leta 2020 je predvidena ustanovitev 25 takšnih novih centrov. Po besedah predsednice koordinacijske skupine Vesne Kerstin Petrič bodo ti centri bolnikom omogočali izobraževanje ter boljše povezovanje med zaposlenimi in z lokalno skupnostjo.
V skupinah z nizkim socialno-ekonomskim položajem je tudi več neodkritih bolnikov in zapletov zaradi nezdravljenja. "Tem skupinam prebivalstva se moramo še posebej približati. Le s stalno podporo bomo lahko vplivali na dejavnike, ki so pomembni pri pojavu in razvoju sladkorne bolezni," je dodal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje