Moški v povprečju živijo večji odstotek zdravih let v svojem življenju, a je to posledica njihove krajše življenjske dobe. Ženske v Sloveniji preživijo zdravih 69 odstotkov svojega življenja, moški pa 75 odstotkov. Povprečje v Evropi pa je 76 odstotkov zdravih let življenja za ženske in 80 odstotkov za moške.

Samoocena Slovencev
Svoje splošno zdravstveno stanje sta v letu 2016 v sklopu ankete o življenjskih pogojih dve tretjini Slovencev ocenili kot dobro ali zelo dobro. 44 odstotkov starejših od 16 let jih je torej svoje zdravje ocenilo kot dobro, 20 odstotkov kot zelo dobro. Pri tem so moški svoje zdravstveno stanje ocenili bolj optimistično.

Samoocena je seveda odvisna tudi od starosti vprašanih. Med osebami, starimi od 16 do 25 let, je bilo takih, ki so imeli o svojem zdravstvenem stanju dobro ali zelo dobro mnenje, 89 odstotkov, med osebami, starimi 66 ali več let, pa je bilo takih nekoliko manj kot tretjina, navajajo na statističnem uradu.

Bolniška odsotnost in javni izdatki
V letu 2016 so bili zaposleni v povprečju na bolniškem dopustu 14 dni in pol. Ženske so bile v povprečju na bolniškem dopustu približno 18 dni, moški pa približno šest dni manj. Največ moških je bilo na bolniškem dopustu zaradi poškodb (štiri dni), največ žensk pa zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva (prav tako štiri dni).

Po zadnjih zbranih podatkih za leto 2015 so tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (brez investicij) znašali 8,5 odstotka BDP-ja (oz. 3,3 milijarde evrov), kar je Slovenijo uvrstilo na 13. mesto med državami članicami EU-ja, ki imajo podatke zbrane v skladu z mednarodno primerljivo metodologijo zdravstvenih računov. Največji delež BDP-ja (okoli 11 odstotkov) so za zdravstveno varstvo namenile Nemčija, Švedska in Francija, za polovico manj oziroma najmanj pa Luksemburg, Latvija in Romunija (med pet in šest odstotkov).

V 2015 je bilo v Sloveniji največ zdravstvenih sredstev (1,8 milijarde evrov) namenjenih za kurativno zdravljenje, najmanj (87 milijonov evrov) pa za preventivo in javne zdravstvene storitve. S prispevki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je bilo leta 2015 pri nas zbranih 69 odstotkov vsega denarja, 15 odstotkov iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, 13 odstotkov s plačili iz žepov posameznikov in preostale tri odstotkov iz drugih virov.

Izdatki iz žepa
Na finančno dostopnost do zdravstvenih storitev najbolj vplivajo neposredni izdatki iz žepa, saj lahko revnejšim gospodinjstvom predstavljajo veliko finančno breme, ker so nepredvidljivi, poleg tega pa najbolj obremenjujejo kronične bolnike in starejše.

V Sloveniji so ti izdatki še razmeroma nizki, saj je povprečje v EU-ju 22 odstotkov. Po zadnjih razpoložljivih podatkih smo v letu 2015 neposredno iz žepa največ porabili za zdravila in medicinske pripomočke (56 odstotkov), sledili so izdatki za ambulantne obravnave: za osnovne zdravstvene in diagnostične storitve je bilo porabljenih sedem odstotkov vseh izdatkov iz žepa, po osem odstotkov je bilo porabljenih tako za zobozdravstvene storitve kot za specialistične ambulantne storitve, 13 odstotkov za druge ambulantne kurativne storitve (fizioterapija ipd.).