Vsakoletna organizatorka tedna boja proti raku je Zveza slovenskih društev za boj proti raku. Predsednica zveze Maja Primic Žakelj je poudarila, da so rakave bolezni iz leta v leto večje javnozdravstveno breme povsod po svetu. Zato je preventiva v obliki zdravega življenjskega sloga, cepljenja in redne udeležbe v presejalnih programih toliko pomembnejša.

Zveza skupaj z regijskimi društvi izvaja triletni program promocije Evropskega kodeksa proti raku. Po besedah Primic Žakljeve želijo s projektom povečati uporabo znanstveno preverjenih preventivnih ukrepov proti raku med mladimi in delovno aktivnim prebivalstvom. Med srednješolci vzpostavljajo tudi medgeneracijsko mrežo t. i. ambasadorjev kodeksa, ki bi povezala dijake in njihove družine.

Koordinator državnega programa za obvladovanje raka Branko Zakotnik je poudaril, da sta na prvem mestu vsekakor primarna in sekundarna preventiva, če želimo uspešno poskrbeti za celostno oskrbo bolnikov z rakom. V zvezi s tem program za obdobje 2017-2021 opredeljuje cilje in ukrepe s področja diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije in paliative.

Državni program posebno pozornost namenja nadzoru in kakovosti ukrepov. Tega pa po Zakotnikovih besedah ni mogoče izvajati brez sodobne informacijske podpore, seveda ob strogem varovanju osebnih podatkov. Zato je pozval k čimprejšnji vzpostavitvi enotne informacijske tehnologije za celotno zdravstvo, katere del bodo tudi rakave bolezni.

Pomembni presejalni programi
Pomen presejalnih programov Dora, Zora in Svit v preventivi raka je poudarila tudi generalna direktorica direktorata za javno zdravje Mojca Gobec. Slovenija se po njenih besedah lahko pohvali s presejalnimi programi na visoki evropski ravni, kljub temu pa udeležba v njih še vedno ni dovolj velika. Napovedala je, da bodo letos vse ženske med 50. in 69. letom vključene v Doro.

Ob tem je Primic Žakljeva opozorila na "neetično ravnanje" države, ki ljudem zagotovi kakovostne presejalne programe, zaradi dolgih čakalnih dob v zdravstvu pa ne omogoči, da bi odkriti bolezni hitro sledila diagnostika in zdravljenje. Poudarila je podatek, da v zadnjih letih za rakom letno zboli več kot 13.000 Slovencev - več kot 7.000 moških in več kot 6.000 žensk.

Vsako leto zaradi raka umre okoli 6.000 ljudi
Petletno čisto preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega raka), ki so zboleli v obdobju 2010-2014, je bilo 55-odstotno, bolnic pa 59-odstotno. Vsako leto zaradi raka umre okoli 6.000 ljudi - približno 3.400 moških in 2.600 žensk.

"Med nami živi že skoraj 100.000 ljudi, ki so kadar koli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni," je obseg obolevnosti za rakom ponazorila Primic Žakljeva. Od rojenih leta 2014 bosta do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.

Pri organizaciji tedna boja proti raku sodeluje ljubljanski onkološki inštitut. Njegova generalna direktorica Zlata Štiblar Kisić je poudarila, da je inštitut sposoben vse bolnike obravnavati po najnaprednejših evropskih smernicah. Po njenih besedah je "nujna ozaveščenost, kako lahko vsak posameznik na najboljši način poskrbi za svoje zdravje".