Poleg stabilizacije javnih financ bi moral biti eden pomembnejših izzivov nove vlade tudi starajoče se slovensko ljudstvo in posledice, ki jih to prinaša. Študije kažejo, da se bodo v prihodnosti najbolj povečali izdatki za dolgotrajno oskrbo.

Učinek staranja na vzdržnost javnih financ naj bi med vsemi državami Unije najbolj prizadel našo državo. V v preteklem mesecu izdanih priporočilih nas na to opozarja tudi Bruselj.

V zadnjih 15 letih se je delež starejših od 65 let povečal za več kot 4 odstotke in starejše prebivalstvo pomeni že 15-odstotni delež celotnega prebivalstva.

Pri nas dolgotrajna oskrba še vedno ni sistemsko urejena, pač pa se zagotavlja v okviru ločenih sistemov socialne varnosti. Zakonodaja, ki bi uredila to področje, pa se piše in piše že več kot 10 let, čeprav se odgovorni zavedajo posledic.

"Posledice so takšne, da jih v bistvu težko opazimo v nekem kratkem obdobju. Če pa gledamo na dolgi rok, gre za spremembe, ki bodo temeljito spremenile našo družbo," pravi Aleš Kenda z ministrstva za delo.

Izdatki za dolgotrajno oskrbo naj se omejijo, svetuje Evropska komisija. Kako? Z usmeritvijo nadomestil na najbolj pomoči potrebne in preusmeritvijo z institucionalne oskrbe na oskrbo na domu. Samo še vprašanje časa je, kdaj se bo popolnoma sesedel zdravstveni sistem.

"Dejstvo je, da smo premalo kritični do razkoraka med sedanjo situacijo in med tem, kako bi moralo biti," poudarja Nadja Čobal z ministrstva za zdravje.

Dozdajšnje vlade so poudarjale predvsem nujnost sprememb na pokojninskem in zdravstvenem področju, a očitno je, da bo treba nujno zagristi v kislo jabolko dolgotrajne oskrbe.

Urška Valjavec, Radio Slovenija