Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima v Evropi več kot polovica populacije čezmerno telesno maso, je na simpoziju na ljubljanski Biotehniški fakulteti predstavil zdravnik specialist javnega zdravja Aljaž Brlek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V Sloveniji je slabih 60 odstotkov tistih s čezmerno telesno maso in debelostjo ter okoli 20 odstotkov tistih samo z debelostjo. "Po teh podatkih se sicer še vedno uvrščamo pod evropsko povprečje," je dejal. Raziskave tudi kažejo, da čezmerna telesa masa in debelost izrazito prevladujeta med moškimi in s starostjo naraščata.

Skrb vzbujajoče je, da telesna masa in debelost naraščata tudi pri otrocih in mladostnikih, kar med drugim kažejo tudi podatki športnovzgojnega kartona, ki jih zbira Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani.

Debelost je v medicinski stroki prepoznana kot bolezen, so poudarili predavatelji, zato si zasluži tudi ustrezno, celovito zdravljenje. Ker gre za izjemno kompleksno stanje, je potrebna celostna obravnava bolnika, v kateri sodelujejo zdravnik, medicinska sestra, psiholog, kineziolog in dietetik.

Po besedah kliničnega dietetika in direktorja Inštituta za prehransko programiranje Evgena Benedika bi morali biti dietetiki bolj prepoznani kot del multidisciplinarne ekipe, ki dela na vseh ravneh zdravstvenega varstva. "V zadnjih nekaj letih smo dosegli ta preboj, da imamo skoraj že v vsakem zdravstvenem domu centre za krepitev zdravja, v njih pa delujejo tako pediatrične ekipe kot ekipe za odrasle, v katere je že vključen tudi dietetik," je dejal.

Naloga dietetikov je sicer predvsem, da bolnika, ki se spoprijema z debelostjo, motivirajo k spremembam. "V prvi vrsti mu moramo prisluhniti, kaj si želi in kakšne ima težave. Ugotoviti moramo tudi, iz kakšnega okolja prihaja, v kakšnem socialnem in finančnem položaju živi, saj bodo naši nasveti morali biti prilagojeni tudi tem okoliščinam," je poudaril.

Dietetik po njegovih besedah ne more biti vsak, temveč nekdo, ki ima za seboj kar nekaj kakovostnega šolanja in je strokovnjak na področju. Danes je, kot je poudaril, veliko samooklicanih prehranskih strokovnjakov, ki lahko s pomanjkljivim znanjem dajejo napačne nasvete, s katerimi lahko zdravje posameznika celo ogrožajo.

Čudežne shujševalne diete ne obstajajo

Ob tem je opozoril, da ne obstaja čudežna shujševalna dieta niti ne prehranska dopolnila za hujšanje. "Posameznik predvsem z nedohranjenostjo ali z dietami, ki jih najde na spletu in niso podprte z izsledki prehranskega strokovnjaka, zase ne naredi ničesar dobrega, temveč lahko zaide v velike zdravstvene težave," je opozoril.

Z njim se je strinjal tudi Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je na simpoziju spregovoril o tem, zakaj so shujševalne diete pogosto celo neuspešne. "Če oseba želi izgubiti telesno maso, mora zaužiti manj kalorij, kot jih porabi. Pogosto pa se zgodi, da oseba, ko konča dieto, začne telesno masa znova pridobivati," je dejal.

Kot je pojasnil, je vzrok za to več dejavnikov. Med hujšanjem se namreč upočasni bazalni metabolizem, ki predstavlja največji delež – približno dve tretjini – dnevne porabe energije. Ko oseba torej preneha dieto, ta upočasnjeni metabolizem še nekaj časa vztraja. Poraba energije je torej manjša kot pred dieto, če oseba v tem času uživa nekoliko večjo količino hrane kot med dieto, hitro pridobiva telesno maso, je pojasnil.

Pomemben vpliv ima tudi delež hormonov v krvi, ki nam dajejo občutek sitosti ali lakote. "Med izgubljanjem telesne mase se nam v krvi poveča delež hormonov, ki spodbujajo občutek lakote, manj pa hormonov, ki spodbujajo sitost. To razmerje lahko po končani dieti vztraja dlje časa, zato imamo takrat večjo željo po hrani kot pred dieto. Če k temu priključimo še okolje, ki nas spodbuja k uživanju slabe, zelo kalorične hrane, ki je pogosto zelo okusna, se vse samo še poslabša," je dejal.

Obravnavati debelost pomeni začarani krog

Obravnavati debelost po besedah Benedika pomeni začarani krog, ki ga zdravstvena ekipa poskuša prekiniti na več koncih, predvsem pa na preventivni ravni.

Javnost je zato po njegovem mnenju treba dejavno ozaveščati o pomembnosti zdrave in uravnotežene prehrane ter na splošno zdravega življenjskega sloga. Izobraziti je treba predvsem prihodnje starše otrok. Tako oče kot mati lahko svoje gene za debelost namreč preneseta na otroka, ki bo tako imel večje tveganje za razvoj debelosti.

Na to tveganje lahko vpliva tudi način poroda. Raziskave so pokazale, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, lahko nekoliko večje tveganje za razvoj debelosti v otroštvu v primerjavi z otroki, rojenimi vaginalno. Prezgodnje uvajanje goste hrane in vrsta te hrane pri otroku sta lahko prav tako povezana s čezmerno težo in debelostjo pozneje v življenju. Pomembno vplivajo tudi nekakovosten spanec, premalo telesne dejavnosti in pa vedno več preživetega časa za elektronskimi zasloni.

Vse vpletene v vzgojno-izobraževalnem sistemu, predvsem politične odločevalce, pa je treba ozaveščati tudi o pomenu zdrave šolske in vrtčevske prehrane, je dejal Benedik. Pri tem je izrazil zadovoljstvo, da so letos s 1. septembrom začele veljati nove smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki obravnavajo problematiko vse večje prehranjenosti. "Te smernice bodo lahko preprečile, da bi se naši otroci čez 10, 20, 50 let srečevali z debelostjo in posledično drugimi kroničnimi boleznimi," je poudaril.

Ko govorimo o zdravi in uravnoteženi prehrani, številni sicer še vedno pomislijo na prehransko piramido. Kot je poudaril Benedik, pa je ta že "šla v zgodovinski arhiv". Nadomestil jo je prehranski krog ali krožnik. Ta v center postavlja tekočino, ki je voda, nato pa je sestavljen iz ene pesti polnovrednih ogljikovih hidratov, pesti kakovostnih beljakovin živalskega ali rastlinskega izvora in dveh pesti zelenjavne priloge.