Slovo od umrlih ne sme biti odvisno od delovnega časa organov ali prostih prostorov, je opozorila vodja programa detabuizacija smrti Alenka Križnik. "Strokovnjaki opozarjajo na izjemen pomen poslovitve od umrle osebe za žalovanje svojcev. Pravico do poslovitve lahko uvrstimo med temeljne človekove pravice," je dodala Križnikova.

V Sloveniji nobena institucija ni zavezana k seznanjanju svojcev s pravico do slovesa od umrlega. Žalujoči pogosto s pravico do slovesa niso seznanjeni ali pa zaradi stiske niso zmožni poskrbeti za slovo, je pojasnila Križnikova. Prav tako to področje ni urejeno zakonsko, splošna in strokovna javnost sta z žalovanjem slabo seznanjeni, neurejeno pa ostaja tudi zagovorništvo žalujočih.

Težave ob slovesu od umrlih so v javnosti nekoliko bolj v ospredju ob izbruhu novega koronavirusa, veliko pa se je o tem govorilo v primeru utopitve dečka, saj njegovima staršema niso omogočili pravice do slovesa.

Sorodna novica Inšpekcija v primeru utopitve dečka v Soči ni ugotovila napak CSD-ja

Slovo pogosto odvisno od vodstva posameznih institucij

Kot je pojasnila predsednica društva Renata Jakob Roban, je slovo svojcev od umrlih pogosto odvisno od vodstva posameznih institucij. Tako nekateri domovi za starejše tega niso omogočali. Slovo spada tudi med pravice umirajočega, dostojno umiranje pomeni tudi biti ob osebi, s katero se umirajoči počuti varno in ji lahko izrazi svoje stiske ter strahove.

"Ne moremo pristati na to, da je covid-19 ali kar koli drugega razlog za to, da človek umira sam," je dejala predsednica društva. Po njenih besedah so stiske bolnikov in svojcev, ki ostanejo sami in brez stika z bližnjimi, nepredstavljive.

Ukrepi zaradi koronavirusa morajo biti sorazmerni, pravi Križnikova. "Če lahko zaščitimo življenje in zdravje določene skupine ljudi z nekimi drugimi ukrepi, kot so zaščitna sredstva, ni podlage, da se sistemsko omeji stike. Ko omejujemo človekove pravice, jih moramo z najmanjšimi možnimi ukrepi," je izpostavila.

V društvu si želijo, da bi pravico do slovesa svojcev od umrlih vključili v etične kodekse in zakonodajo ter bi z njo seznanili vse pristojne akterje. Omogočiti je treba tudi stalno dostopen prostor, v katerem se lahko svojci poslovijo od umrlega, so poudarili na novinarski konferenci.

Društvo Hospic letos zaznamuje 25. obletnico začetka delovanja. Po Sloveniji izvajajo štiri programe, pri katerih spremljajo umirajoče in njihove svojce. Vsako leto je v njihove programe vključenih okoli 12.000 uporabnikov.