Med vzroki za izgubo, ki je ob koncu junija znašala nekaj manj kot 7,8 milijona evrov, do konca julija pa se je približala 10 milijonom evrov, je generalni direktor UKC-ja Maribor Vojko Flis poleg dolgotrajne stavke zdravniškega sindikata Fides naštel še zvišanje stroškov materiala, ponovno je opozoril tudi na neustrezno urejeno financiranje urgentne službe in obravnave najhujših bolnikov. "Dokler se na prihodkovni strani ne bo kaj spremenilo, bomo težko sanirali zadevo," je ob tem priznal na četrtkovi seji sveta zavoda.

Član sveta zavoda Franc Hočevar je v razpravi ponovil, da bo stanje skrb vzbujajoče, tudi če se zgodi stavka, zato bi slovenske zdravstvene ustanove potrebovale "nov poslovni model". Opozoril je, da sta oba klinična centra v državi pod največjim pritiskom. "Stavka je priročno opravičilo. Bolnišnice tako odrivajo zahtevnejše storitve, nedobičkonosne storitve usmerjajo v klinična centra. Če ne bo ministrstvo v to resno poseglo, stanja ne bo mogoče rešiti," je menil.

Flis je poudaril, da neprekinjeno zdravstveno varstvo trenutno zagotavljata le še klinična centra, zato se stalno spopadata s prilivom bolnikov. "Moramo delati, drugim pa ni treba," je dejal. Dogaja se tudi, da zdravniki neupravičeno pošiljajo bolnike v klinični center. "Z bolnišnicami in zdravstvenimi domovi se pogovarjamo o tem, tudi preko združenja zdravstvenih zavodov, a dejstvo je, da tu nekega posebnega vpliva nimamo. Ogromno bolnikov pride brez napotnic, 30 odstotkov programa je urgenca. Zato neke spremembe v tem pogledu ne vidimo," je dejal direktor.

Predsednik sveta: Zunanji vplivi ne smejo biti razlog, da se znotraj nič ne naredi

Strokovna direktorica UKC-ja Maribor Nataša Marčun Varda je opozorila na nedavno zaprtje antikoagulantne ambulante v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor zaradi slabega plačila in umika obeh zdravnic. "Mi ne moremo tako reševati težav. Bolnikov ne moremo pustiti na cesti," je dejala.

Predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek se strinja, da je negativni rezultat v večini posledica sistemskih težav, ki jih bo treba rešiti na nacionalni ravni. "A mislim, da so še vedno tudi notranje rezerve oz. mogoče izboljšave v okviru obstoječega stanja. Delati je torej treba na obeh straneh. Zunanji vplivi ne smejo biti razlog, da se znotraj nič ne naredi," je dejal.

Vodstvo UKC-ja Maribor je pozval, da nadaljuje racionalizacijo in optimizacijo stroškov, ki niso odvisni od sistemskih težav. "Do konca leta bo treba vložiti velike napore za obvladovanje likvidnosti zavoda," je opozoril. Svet zavoda sicer z zadovoljstvom ugotavlja, da se umirja priliv pacientov na prvo obravnavo. Prvi dan avgusta je prvo zdravstveno storitev v UKC-ju Maribor čakalo 69.838 pacientov, od tega 14.271 s stopnjo nujnosti zelo hitro.

Za težave pri izvajanju investicij krivi tudi slabo pripravljeni projekti

O težavah z izvajanjem investicij v tem kliničnem centru člani sveta zavoda v četrtek niso govorili, vsaj ne, dokler je bila seja odprta za javnost. Direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Tomaž Pliberšek je v pogovoru za časopis Večer dejal, da so med razlogi za težave slabo pripravljeni projekti. "Če bi pripravljavci projekta nadgradnje onkologije preučili varianto z odkupom Masarykove, težav ne bi bilo," je dejal.

Pomanjkljiv naj bi bil tudi projekt negovalne bolnišnice, ki naj bi bil zaključen do jeseni 2025. "Projekti so bili v nekem obdobju na silo umeščeni v načrte razvojnih programov z zelo slabimi dokumentacijami," je povedal.