Pandemija covida 19 je v samo dveh letih izničila skoraj desetletje napredka pri izboljšanju pričakovane življenjske dobe. Leta 2020 je bil covid 19 tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu, leta 2021 pa drugi.

Med letoma 2019 in 2021 se je svetovna pričakovana življenjska doba ob rojstvu znižala za 1,8 leta, na 71,4 leta. Nazadnje je bila na tej ravni leta 2012 in od takrat je vztrajno naraščala, razkriva pravkar objavljeno poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z naslovom Svetovna zdravstvena statistika 2024.

Čeprav je pandemija covida 19 – bolezni, ki jo povzroča okužba z novim koronavirusom – močno vplivala na svetovno zdravstveno statistiko, so nenalezljive bolezni še vedno vzrok približno treh četrtin vseh smrti. Po podatkih WHO-ja je bilo leta 2019 približno 74 odstotkov smrti po vsem svetu posledica ishemične bolezni srca in kapi, raka, kronične obstruktivne pljučne bolezni, alzheimerjeve in drugih demenc ter sladkorne bolezni.

Do maja letos je WHO poročal o približno sedmih milijonih primerov smrti, povezanih s covidom 19, po vsem svetu. Vendar pa je število neprijavljenih primerov mnogo večje, deloma zato, ker niso zaznani vsi primeri ali pa so pogosto zaznani vzroki, kot je odpoved srca ali organov, vendar bi jih lahko povzročila okužba z novim koronavirusom.

Nedohranjenost in debelost

Poročilo opozarja tudi na resno in kompleksno težavo nedohranjenosti, ki obstaja skupaj s čezmerno telesno težo in debelostjo. Leta 2022 je bila več kot milijarda ljudi, starih pet let in več, predebelih. Tudi 37 milijonov otrok, mlajših od pet let, je imelo čezmerno telesno težo.

Na drugi strani je imelo več kot pol milijarde ljudi prenizko telesno težo. Skrb vzbujajoča je tudi nedohranjenost otrok, saj je bilo približno 200 milijonov otrok, mlajših od pet let, premajhnih glede na starost ali presuhih glede na svojo višino.