"Čakalne dobe so nujno zlo in so tudi merilo učinkovitosti delovanja zdravstvenega sistema," je v uvodu novinarske konference, ki jo je Slovenska medicinska akademija pripravila v sodelovanju s Slovenskim zdravniškim društvom in Zdravniško zbornico Slovenije, dejal predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš. Poudaril je, da čakalne dobe obstajajo v vsakem zdravstvenem sistemu in da moramo pri tem na podlagi strokovnih kriterijev ločiti dopustne in nedopustne čakalne dobe, a ob tem stremeti k skrajševanju obeh kategorij.

V slovenskem zdravstvenem sistemu so po navedbah Poredoša čakalne dobe najdaljše za ortopedske in okulistične operacije ter za različne posege na ožilju. Med glavne vzroke za nedopustno dolge čakalne dobe po besedah Poredoša sodijo pomanjkanje zdravnikov, zlasti na primarni ravni, organizacija zdravstvenega varstva in neustrezno financiranje zdravstvenih storitev.

Opozoril je, da so družinski zdravniki na primarni ravni obremenjeni, saj zaradi kadrovskega pomanjkanja ne morejo pokriti večine potreb bolnikov. Navedel je izsledke analize, ki je Slovenijo po številu zdravnikov na 1000 prebivalcev med 35 evropskimi državami uvrstila na 29. mesto. Ob tem je pomanjkljiva tudi infrastruktura, primanjkuje pa tudi medicinskih sester, je naštel Poredoš.

"Upam si trditi, da pomanjkanja zdravnikov ne bomo razrešili zgolj z uvozom zdravnikov, ki v vedno manjšam obsegu prihajajo tudi iz republik nekdanje Jugoslavije, kajti ni pričakovati prihodov kolegov iz razvitih zahodnoevropskih držav, kjer je njihov dohodek dva do trikrat večji kot v Sloveniji," je dejal.

Sistem bi bil učinkovitejši, če bi vsi izvajalci delovali pod enakimi pogoji

Da bi zmanjšali čakalne dobe, je po mnenju Poredoša treba zdravnikom omogočiti različne oblike dela in tistim, ki delujejo na področju javnega zdravstva, omogočiti, da v svojem prostem času opravljajo delo pri katerem koli delodajalcu, saj se na ta način lahko poveča dostopnost do zdravstvenih storitev.

"Mi sicer podpiramo, da zdravniki v svojem prostem času izvajajo dodatne storitve pri primarnem delodajalcu v okviru javnega sistema, toda za to morajo biti ustrezno nagrajeni in imeti pogoje za izvajanje dejavnosti, ki so primerljivi s tistimi pri koncesionarjih ali zasebnikih," je poudaril.

Dodal je, da bi bil zdravstveni sistem učinkovitejši in tudi dostopnost do zdravstvenih storitev večja, če bi izvajalci zdravstvenega varstva delovali pod enakimi pogoji in da bi tudi za koncesionarje ob ustreznem nagrajevanju veljala obveza, da pokrivajo 24-urno zdravstveno varstvo in da zagotavljajo oskrbo urgentnih bolnikov.

Zaradi neustreznega financiranja se ponekod "izogibajo dragih pacientov"

Kot enega od glavnih razlogov za omejeno realizacijo programov zdravstvenega varstva in podaljševanje čakalnih vrst je Poredoš navedel tudi "neustrezno financiranje zdravstvenih storitev s strani ZZZS-ja". Košarica uslug, ki jih ponuja zavarovalnica, je po njegovih opozorilih glede na razpoložljiva sredstva preobilna, zato zavarovalnica razpisuje zdravstvene programe v omejenem obsegu in so tisti, ki jih presegajo, včasih "šikanirani kot zgubarji".

Poleg tega zavarovalnica cen zdravstvenih storitev ne postavlja ne na osnovi realne ocene stroškov, je poudaril in dodal, da se "zato nekatere zdravstvene ustanove izogibajo dragih pacientov, ki nato po nepotrebnem končajo v terciarnih ustanovah".

"Kljub deklarirano dolgim čakalnim dobam pa je naš zdravstveni sistem vendarle učinkovit in se kljub omejeni finančni podpori rezultati našega zdravstvenega varstva v večini področij lahko primerjajo z večino tudi bogatejših evropskih držav," je poudaril predsednik Slovenske medicinske akademije.