Usklajevanja glede tega zakona potekajo že dalj časa. Pomisleke imajo tudi nekateri poslanci največje vladne stranke SD-ja. Na današnjih pogovorih so se koalicijski partnerji tako poenotili še glede nazora v zdravstvu.

Članstvo v zbornicah bo neobvezno
Pooblastilo izvajanja strokovnega nadzora bodo po besedah vodje poslanske skupine Zares Cvete Zalokar Oražem prenesli v pristojnosti agencije za kakovost, članstvo v zbornicah pa bo neobvezno. Zbrnice bodo imele javna pooblastila na področju podeljevanja licenc, specializacij in tudi glede registra strokovnih nazivov.

Glavna kritika osnutka med koalicijskimi poslanci sta sicer poslanca SD-ja Julijana Bizjak Mlakar in Andrej Magajna. Bizjak Mlakarjeva je za MMC dejala, da je z doseženimi sremembami sicer zadovoljna, a bi bilo treba ša kar nekaj stvari spremeniti.

"Agencija bi morala dobiti več pristojnosti"
"Zadovoljna sem z delom, ko se strokovni nadzor podeljuje neodvisni agenciji in ne več zdravniški zbornici. A licenciranje je še vedno v rokah zdravniške zbornice, zato me skrbi, da zdravniki, ki bodo delovali v agenciji, njihova licenca pa bo odvisna od zbornice, ne bodo mogli biti popolnoma neodvisni. To je prav gotovo težava, po mojem bi namreč tudi podeljevanje licenc moralo biti v rokah neodvisne agencije. Ne samo zaradi zdravnikov, ki bodo delovali v agenciji, ampak tudi zato, da bi pri nas lahko delo upravljali tudi takšni strokovno usposobljeni kadri, ki zdaj tega ne morejo počati, saj zbornica ustvarja monopol," je povedala.

Prav tako ni zadvoljna z možnostjo, da lahko zaposleni v zdravstveni instituciji z njo sklenejo tudi podjemne pogodbe. Na ta način se lahko manj dela v javni službi in več služi popoldan v zasebni. V osnutku zakona se tudi ne ustavlja privatizacije zdravstva. Koncesije na primarni ravni bi se namreč po njenem mnenju morale podaljevati le tam, kjer je to potrebno. Podeljavanje koncesij ni potrebno v zdravstvenih domovih, ampak na obrobjih, kjer zdravnikov primanjkuje. Na sekundarni ravni pa le v primerih, ko se na ta način zmanjšujejo čakalne vsrte.

Tudi koncesije so sporna točka
Koncesionarji so namreč predvsem podjetniki, ki delajo po podjetniški zakonodaji, pojasnjuje naša sogovornica in dodaja, da jih je skoraj nemogoče nadzorati. Dobivajo določeno količino denarja in kar uspejo prihraniti pri zdravnikih, gre v njihov žep. Zato bi bilo treba podeljevanje koncesij rešiti na zelo občutljiv način, kar pa v osnutku ni storjeno. Niso uspeli preseči navezave z zdravništvom in storiti tistega, kar je dobro za prebivalstvo.

Dopolnjen osnutek zakona bo zdaj šel še v v medresorsko usklajevanje, 11. februarja ga bo obravnaval tudi parlamentarni odbor za zdravstvo, v okviru katerega bo potekala javna razgrnitev predloga zakona. Predlog zakona bo obravnaval tudi ekonomsko-socialni svet, potem pa gre na vlado.

Miklavčič bi rad projekt končal
Priprava tega zakona je ena izmed prednostnih nalog ministra za zdravje Boruta Miklavčiča. Tudi po vrnitvi na delo po bolniški odsotnosti je dejal, da bi ministrstvo rad vodil vsaj toliko časa, da izpelje ta projekt. Ker je pripomb na predlog kar nekaj, tudi iz koalicijskih vrst, je že večkrat poudaril, da bo, če vlada zakona ne bo sprejela, ponudil svoj odstop.

"Pahor izvedel pritisk na poslanca Magajno"
O tem, kako dolgo in intenzivno že potekajo usklajevanja glede tega zakona, je na zadnji konferenci SD-ja spregovoril tudi premier in predsednik te stranje Borut Pahor. Dejal je, da Miklavčič "gara kot živina", kljub temu pa konsenza ni niti v njihovi poslanski skupini. Javno je omenil poslanca Magajno in ga vprašal, kako dolgo naj se torej še usklajujejo, saj je jasno, da se ne bodo strinjali niti leta 2070.

"Magajna je sicer predsednik Krščanskih socialistov in je bil gost na konferenci SD-ja. Kateri gostitelj se obnaša na tak način? To je prav gotovo pritisk na poslanca," je o tem dejala Bizjak Mlakarjeva. Sama sicer pravi, da do zdaj takšnih pritiskov ni bila deležna.