Uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov je v javno razpravo, ki se je iztekla 20. decembra, sredi novembra poslalo ministrstvo za okolje in prostor. Predlog uredbe med drugim predvideva podeljevanje koncesij za štiri koncesionarje za dobo prihodnjih 30 let, določa pa tudi merila izbire koncesionarja.

Predlog uredbe je preučila delovna skupina za okolje pri Zdravniški zbornici Slovenije. "V skupini zavzemamo mnenje, da mora sežig predstavljati skrajno izbiro ravnanja z odpadki za nujne nacionalne potrebe in mora biti del celovitega načrta upravljanja odpadkov," je v predstavitvi pripomb na novinarski konferenci dejala zdravnica Ana Mavrič.

Menijo, da je koncesije za sežig komunalnih odpadkov treba podeljevati na podlagi natančnih izračunov in projekcij, sežig pa mora biti del celovitega načrta upravljanja odpadkov. Izveden naj bo v sežigalnicah s tehnologijo, ki omogoča najmanjše izpuste škodljivih snovi v zrak, vodo in tla.

V delovni skupini ob tem poudarjajo, da morajo izbirna merila pri podeljevanju koncesij za sežiganje komunalnih odpadkov temeljiti na okoljski varnosti, varnosti tehnoloških rešitev in primernosti lokacije. Pri tem je treba upoštevati vreme, relief, bližino kmetijskih zemljišč, vodnih virov, obstoječe stanje okolja, poseljenost in strukturo prebivalstva. "Trenutna merila izbora za koncesionarje so neustrezna in ne spodbujajo k zmanjševanju okoljskih vplivov," je opozorila Mavrič.

Pozivajo tudi, da je treba še letos v celoti uveljavitvi evropske zahteve za sežiganje odpadkov, ki so bile posodobljene v letu 2019, obstoječa slovenska zakonodaja pa jim ne ustreza.

Kot je še izpostavila Mavrič, zdravniki uredbo razumejo na način, da bodo koncesije lahko podeljene zgolj sežigalnicam, in ne napravam za sosežig. "Takšna ureditev je nujna, jo pozdravljamo in mora biti v celoti upoštevana, brez izjem. Zakonodajo na področju sosežiga odpadkov pa je treba izenačiti s sežigom," je pozvala.