V zdravstvu se obetajo korenite spremembe, saj ministrstvo pripravlja dopolnitev zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se bo dotaknila predvsem sistematičnega urejanja koncesionarstva, kar je spodbudilo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije k odzivu in predstavitvi svojega pogleda.

"Poudarjamo, da mora biti javno zdravstvo izvajano prek javnih zdravstvenih zavodov, izjemoma seveda tudi prek koncesionarjev, ki jih sprejemamo in so sestavni del našega sistema, vendar le tam in takrat, ko javni zdravstveni zavod ne more uspešno izvajati programa zaradi dostopnosti, kadrovskih in finančnih ter drugih razlogov," je pojasnil stališče direktor združenja Metod Mezek in pograjal pogosto prakso, "ko je kljub zadovoljstvu pacientov in nasprotovanju zdravstvenega doma program prenesen na koncesionarja".

Menedžment javnih zavodov bi moral imeti več orodij in vzvodov za upravljanje zdravstvenih domov. Na področju kadrovske politike so pooblastila direktorjem preveč omejena, saj bi morali imeti možnost odpuščanja in nagrajevanja. To mora biti stimulativno, je predlagal Mezek.

Slabo nagrajevanje v javnem sistemu
Tudi menedžment je treba bolj stimulativno nagrajevati v javnih zavodih, saj "je tudi to eden izmed razlogov, da je še vedno nekaj ključnih zdravstvenih zavodov brez direktorja, ker za takšno plačno stimulacijo, kot jo javni sistem lahko ponuja, težko dobimo sposobnega in odgovornega menedžerja".

Spremembe morajo iti tudi v smeri, da bodo specializacije ponovno približali zdravstvenim zavodom. "Vsebina specializacij je strokovna, tu ni pomislekov, vendar pri samem izboru specializantov, spremljanju in vključevanju bi moral biti specializant že od začetka vključen v zdravstveni zavod, za katerega se specializira," je dejal Mezek. Pereča težava je tudi imenovanje kompetentnih strokovnih svetov, ki morajo biti imenovani po strokovnih, ne političnih kompetencah. Več reda potrebujemo na tem področju, je dodal.

"Zdravniške organizacije so tiste, ki vidijo perspektivo osnovnega zdravstva v koncesijah," je sklenil Mezek in dodal, da koncesionarstvo ni konkurenca javnemu zdravstvu, pač pa gre za sistem slovenskega javnega zdravstva, ki se dopolnjuje na takšen način.

Med najboljšimi v Evropi
Pred kratkim je bila narejena analiza slovenskega zdravstva pod okriljem ministrstva za zdravstvo, kjer je sodelovala tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Poudarili so, da je slovensko zdravstvo po dostopnosti v vrhu Evrope prav zaradi osnovne organiziranosti zdravstva z zdravstvenimi domovi. Smrtnost porodnic in novorojenčkov je pri nas ena najnižjih v Evropi prav zaradi vključenosti pediatrije in ginekologije že v osnovnem zdravstvu. Ti dve dejavnosti opravljajo zdravstveni domovi, je opozorila Milena Kramar Zupan z odbora osnovne zdravstvene nege in opozorila, da so zdravstveni domovi temelj našega zdravstvenega sistema, s katerim smo Evropi in svetu vzor in ki ga ne smemo razgraditi.

Celovita lokalna oskrba zdravstvenih domov
Če obstaja nekaj dobrega, ni primerno, da to spreminjamo na silo, je uvodoma izpostavil predsednik Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti Stanislav Pušnik. Zdravstveni dom ni prostorska združitev dejavnosti, pač pa integrirana enota celovite oskrbe pacienta, tako da predstavlja veliko prednost, je opozoril na pomen takšne oblike organizacije osnovnega zdravstva.

"Celovitost dejavnosti se premalo poudarja kot bistvena prednost," je izpostavil Pušnik. Zdravstveni domovi se vključujejo v lokalno okolje, tako da je tudi to eden izmed glavnih vidikov pomena javnih zavodov za lokalno okolje. Če je neka oblika organizacije dobra, ni nobenega razloga, da bi eksperimentirali in iskali nekaj novega, lažje je urediti sistem, ki že deluje, je prepričan.

Kramar Zupanova je omenila prebežniško krizo in se vprašala, kdo je pomagal in izvajal zdravstveno oskrbo prebežnikov: "Javni zdravstveni zavodi seveda in nihče drug." Ohranjati je treba prizadevanja za preventivo in to lahko opravljajo samo zdravstveni domovi, ki imajo vse možnosti za celostno obravnavo pacientov na enem mestu, je dejala Kramar Zupanova.

"Dedne koncesije"
Na področju koncesij mora novi zakon nujno poenotiti merila in ustvariti red in preglednost, so si bili enotni za omizjem. "Glejte, kdor dela, naj dela, ampak ko nosilec (koncesije) enkrat umre, se bi morala koncesija prekiniti, tudi če je v okviru d. o. o.-ja, ker zdaj se dogajajo takšne anomalije, da je že smešno," je o dednosti koncesij prek zasebnih družb dejal Pušnik.

"Te koncesije so se podeljevale dejansko kar tako, da si se dogovoril z županom, pa je bilo. Jaz prihajam iz ZD-ja Novo mesto in pri nas so se leta 2006 podelile koncesije kar tako, da je župan podelil koncesije določenim skupinam, ki so si to želele, in dejansko je skoraj sledil razpad zdravstvenega doma," je opisala problematiko koncesij Kramar Zupanova in dodala, da so zdaj pri njih razmere spet urejene.

V pripravi na ministrstvu je zakon, ki mora urediti področje koncesij, potrebujemo enotno pravno-formalno ureditev za vso Slovenijo, je dejala Kramar Zupanova in dodala, da je treba izenačiti pogoje, pod katerimi poslujejo koncesionarji in javni zavodi ter kako se koncesije podeljujejo.

Direktorica ZD-ja Ptuj Metka Petek Uhan pa se je vprašala, zakaj si nekdo želi izvajati koncesijo. Koncesionarji so v primerjavi z zdravniki javnega zdravstva privilegirani in so popolnoma samostojni. Delovni čas si razporedijo, kot želijo, obseg njihovega dela je identičen, nagrada pa mnogo višja, je naštevala Petek Uhanova razloge, zakaj zdravniki bežijo iz zdravstvenih domov. Nagrajevanje in tudi pogoji dela so za koncesionarje bistveno boljši, če bomo izenačili pogoje, ali bo še zanimanje za koncesije, je sklenila z retoričnim vprašanjem.