Do zdaj je večina našega znanja o možganih izvirala iz opazovanj, kaj se zgodi, če so posamezni predeli možganov poškodovani oz. prek FMRI-podob, piše New Scientist. Vendar so te podobe prikazale le, kateri predeli so dejavni, nič pa niso povedal o tem, kako ti predeli medsebojno delujejo.

"Izgubiš ogromno podatkov, če ne veš, kateri deli so med seboj povezani," pravi Tim Behrens z univerze Oxford in član projekta The Human Connectome Project (HCP). Cilj HCP-ja je prikazati povezave na vzorcu 1.200 možganov, prve sadove pa naj bi projekt obrodil pozno v letu 2012.
Ne preveč lahka naloga
Največji zalogaj projekta je samo število mogočih povezav. Možgane namreč sestavlja okoli 100 milijard živčnih celic ali nevronov, vsak izmed njih pa lahko tvori okoli 10.000 povezav. Ustvarjanje zemljevida vseh povezav bi tako lahko trajalo več desetletij.

Skozi HCP se bodo zato najprej osredotočili na najočitnejše "avtoceste" med posameznimi možganskimi predeli in njihovo delovanje pri različnih posameznikih. Za to bodo uporabili orodje, imenovano difuzni MRI, ki prikaže sestav bele snovi v možganih (ta je odgovorna za prenos signalov med posameznimi možganskimi deli). Poleg tega pa bodo z magnetno resonanco mirujočega stanja merili, kako različni predeli zaradi skupnih povezav usklajeno oscilirajo.

Že samo ta del projekta naj bi proizvedel najbolj kompleksno sliko osebnosti, spomina in celo zavesti do zdaj.