Internet, kot javno dostopna mreža medsebojno povezanih računalniških omrežij, je obstajal že predhodno. Njegov nastanek je pospešila ameriška vlada, ki je za vojaške namene uporabljala sistem Arpanet. Internet je bil tedaj precej okoren in za uporabnika ne preveč prijazen sistem za izmenjavo datotek - predvsem je šlo za podatkovne baze, sestavljene iz širokega računalniškega omrežja. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja so omrežje dograjevali s sistemi, kot so bili Unix ali Bitnet, dejavnost pa je bila zgoščena predvsem v akademskih sferah ameriških univerz. Prvo širše omrežje, ki je podatke izmenjevalo prek TCP/IP oz. internetnega protokola, je bilo vzpostavljeno leta 1981.

Razvoj svetovnega spleta
Pojma svetovni splet in internet sta zelo sorodna in se ju večkrat uporablja za sinonim. Med njima obstaja razlika, ki si jo najlažje predstavljamo tako, če rečemo, da je svetovni splet mreža podatkov, do katere dostopamo prek omrežja - interneta.

6. avgusta 1991 so v švicarskem Cernu pod mentorstvom Tima Bernersa Leeja vzpostavili omrežje, do katerega je lahko dostopila množica uporabnikov - v angleščini so ga poimenovali World-Wide Web. Fizikalni laboratorij je razvil mrežo vzajemno povezanih dokumentov, s čimer je nastal uporabniku prijazen svetovni splet, ki je omogočal nalaganje dokumentov ali vsebin, pa tudi postavitev lastne strani. Njihov namen je bil omogočiti lažjo uporabo prej zapletenega omrežja.

Svetovni splet je bil nekakšen vrhnji sloj, ki je zakril kompleksno menjavo podatkov prek internetnih protokolov. Decembra istega leta so na univerzi Stanford postavili prvi strežnik, prvi program za brskanje po spletu pa je nastal, tako kot program html, šele leta 1993. Internet je pravi razmah doživel v sredini 90. let prejšnjega stoletja, s pojavom Internet Explorerja.

V Sloveniji internet redno uporablja 40 odstotkov prebivalstva. Širokopasovno povezavo do spleta ima 96 odstotkov podjetij in 19 odstotkov gospodinjstev. Skupno ima dostop do interneta 48 odstotkov slovenskih gospodinjstev.