Za prebivalce na jugu Finske pa po mnenju strokovnjakov pred 5.000 leti ni bil v ospredju športnorekreativni in zabavni vidik drsanja, ampak so si tako na zaledenelih površinah prihranili čas in energijo za vsakodnevna opravila.

Strokovnjaki Univerze v Manchestru so v okviru raziskave ugotovili, da so bili prav "Prafinci" najboljši pri izdelavi koščenih drsalk. Pri premikanju po zaledenelih jezerih, ki jih na Finskem ne manjka, so s svojo iznajdbo takrat prihranili do 10 odstotkov energije.

Finske drsalke z naskokom najboljše
Drsalke so poznali tudi drugod po Evropi, a so bile finske najboljše. Strokovnjaki so dokazali, da so imeli v istem obdobju denimo bistveno slabše drsalke na Norveškem, kjer so s pomočjo "takratne novosti" prihranili le tri odstotke energije, drugje, kot na primer v Nemčiji, na Nizozemskem in Švedskem, pa le odstotek.

Univerza je podatke izračunala na osnovi kombinacije geografskih podatkov, združenih s testiranji na kopijah takratnih drsalk in meritvami obremenitve testirancev.

R. B.