Detekt je v prvi vrsti namenjen novinarjem in aktivistom za človekove pravice, so ob tem zapisali na Amnestyju. Dve leti ga je razvijal varnostni raziskovalec Claudio Guarnieri in je plod sodelovanja štirih organizacij za človekove pravice in varstvo zasebnosti.
Na voljo je prek strani Resist Surveillance (Upor proti nadzoru).

Poleg AI so to še Privacy International, Electronic Frontier Foundation in Digitale Gesellschaft.

Detekt po njihovih zagotovilih zazna glavne programe za vohunjenje, ki jih uporabljajo tudi vlade. Ti so vse bolj izpopolnjeni in lahko prevzamejo nadzor nad računalnikom, snemajo z njegovo kamero in mikrofonom, sledijo tipkanju po tipkovnici, berejo e-pošto ter sledijo drugim dejavnostim na napravi.

Šibkost zelo razširjenih programov
Pisci te zlonamerne kode se navadno potrudijo, da jih najbolj razširjeni protivirusniki ne zaznajo. Zato je potreben nov, prav temu namenjen zaščitni progam, so sporočili s partnerstva štirih organizacij. Ne gre za aktivno zaščito, temveč za temeljit pregled, med katerim uporabnik lastne naprave ne more uporabljati. Detekt išče sledi, ki jih vohljaški programi pustijo za seboj, in nanje opozori, da se uporabnik v prihodnje bolje zaščiti.

Detekt je brezplačen in odprtokodne narave, zato skupina štirih organizacij išče pomoč za naprej. Protivohljaški program je namreč treba razvijati naprej in ga osveževati glede na nove nevarnosti.

Štiri organizacije tudi opozarjajo, da Detekt nikakor ni in ne more biti 100-odstotno zanesljiva zaščita, prej pomoč in le eden od korakov do izboljšanega varovanja zasebnosti.

Sledenje aktivistom in novinarjem
Vlade vohljaške programe vedno pogosteje uporabljajo proti aktivistom in novinarjem v "strahopetnem poskusu, da bi preprečili izpostavljanje zlorab", je dejal Marek Marczynski, vodja za tematike, povezane z vojsko, varnostjo in policijo, pri Amnesty International.

"Detekt je preprosto orodje, ki bo aktiviste opozorilo na takšno vmešavanje, da bodo lahko ukrepali. Gre za povračilni napad na vlade, ki uporabljajo informacije, pridobljene z nadziranjem, za samovoljna pridržanja, nezakonite aretacije in celo mučenje zagovornikov človekovih pravic in novinarjev," njegove besede navajajo na AI-ju.

Kdo vse jih uporablja
In kje vse se najde te programe oziroma katere države jih uporabljajo? "Lažje je sestaviti seznam držav, ki jih ne," je za BBC dejala Tanya O'Carrol, svetovalka za človekove pravice in tehnologijo pri AI-ju. Trgovina s tehnologijo za nadziranje z leti hitro narašča, prav tako njena uporaba.

Proti njej se bojuje Koalicija proti nezakonitemu izvozu sistemov za nadziranje, katere del je tudi AI. Koalicija ugotavlja, da je svetovna trgovina z njimi vredna pet milijard ameriških dolarjev. Razvijajo jih lahko zasebniki in jih prodajajo drugim zasebnikom in državi, lahko pa tudi države same.
Zasebni varnostni programi
Primer je nemško podjetje FinFisher z vohunskim programom FinSpy, ki se uporablja za spremljanje pogovorov prek Skypa, pridobitev dokumentov s trdega diska, spremljanje mikrofonov, kamere e-pošte z naprave.

Pod prejšnjo slovensko vlado je zakonodajni postopek prišla novela o kazenskem postopku, katere namen je bil med drugim uvesti zakonito uporabo policijskih trojanskih konjev; ti pa naj bi bili sposobni podobnih stvari kot FinSpy. Določbo so sicer na koncu umaknili.