Ta poblaznela otročja skupnost je hkrati genialna, smešna in alarmantno skrb vzbujajoča.

Anonymous je razširjen tudi med Slovenci - kot je zatrdil naš sogovornik, jih je več kot 9.000. Slovenskega ekvivalenta 4chanu ni; mu je pa - zelo pogojno - podoben širši javnosti nedostopen delček našega medmrežja, imenovan Gnojišče.

Anonimnež je prinesel demokratizacijo hekerstva.

Termin 'mem' je že leta 1976 uvedel britanski etolog Richard Dawkins. Uporablja se za idejo, ki se začne širiti, "razmnoževati" na podoben način kot živo bitje in tako zaživi lastno življenje. 4chan je eden najplodovitejših virov spletnih memov. Ta pojav vse pogosteje izkoriščajo tudi v sodobnem trženju. Uporabili so ga, med drugim, v kampanji pred pokojninskim referendumom z viralnim videom Urške Čepin.

Videl sem, kako so nekateri za smeh storili bolne stvari. To je najbolj rasističen in ksenofoben del medmrežja. Je zasvojljiv, ker vse druge, običajne ljudi, spravi v bes. Vsak tabu je le razlog za zabavo.

Poudariti je treba razliko med hekerji in krekerji: Heker je navadno oseba, ki preučuje in vlamlja v računalniške sisteme zaradi zanimanja in izziva. Kreker to počne zaradi lastne, navadno finančne koristi.

Uporabniki 4chana so izvedli nekaj najodmevnejših skupnih akcij v zgodovini interneta.

Mislim, da mora anonimnost izginiti z medmrežja. Ljudje s pravimi imeni in priimki se obnašajo precej bolje. Ljudje se za anonimnostjo skrivajo, mislijo, da lahko za zaprtimi vrati rečejo vse, kar želijo.
Biti žrtev Anonymousa ni prijetno doživetje. (Ne)srečnež je navadno deležen skrbne nege v obliki stotin nenaročenih pic, nenaročenih taksijev, ki tedne prihajajo na njegov naslov. Po telefaksu prejema popolnoma črne strani, ki hitro izpraznijo kartušo. V neprestanih telefonskih klicih redno sliši mile melodije svetovno znanega glasbenika Ricka Astleyja. Če žrtev skriva kakšno umazano podrobnost, jo bodo po pošti prejeli vsi njeni znanci. Zveni kot skupina razvajencev, ki zapravlja čas s praktičnimi šalami na robu sprejemljivosti? Vse to in še veliko več. Anonymus. Za smeh - "for the lulz".
Res bridki konec Facebooka?
Pred tedni so zaokrožile novice, da so se anonimni spravili na najmočnejše vojaško zavezništvo modrega planeta - zvezo Nato. Vdrli so ji v podatkovno bazo in se dokopali do gigabajta, kot poročajo agencije, izjemno pomembnih podatkov. Za smeh, pa še kaj zraven. Po vojaškem velikanu pa je tokrat na muhi velikan socialnih omrežij, Facebook.
Kot je zapisano v sporočilu za javnost (ki ga v celoti, a v angleškem jeziku, lahko slišite v videu na dnu novice), naj bi Facebook prikrito sodeloval z vladami (tudi avtoritarnimi, npr. v Siriji) in zasebnovarnostnimi agencijami ter jim omogočal dostop do osebnih podatkov uporabnikov. Poleg tega so Anonymousovi hekerji letos z vdorom na strežnik ene zasebnih ameriških varnostnih agencij ugotovili, da je ta skupaj z vlado pripravljala orodja za protizakonite akcije proti državljanom na socialnih omrežjih, kot je Facebook, in to tudi razkrili javnosti.
Dvomi o pristnosti sporočila o Facebooku
Ker pa je Anonymous zelo razpršena skupnost, kjer lahko tarčo predlaga praktično kdor koli, je vprašljivo, kolikšno podporo bo ta napovedani napad na Facebook med anonimneži sploh dobil. Nekateri celo namigujejo, da je video vsaj delo obskurnejše skupine znotraj Anonymousa, če ne celo delo njegovih nasprotnikov - države, ki bi napad izkoristila za dodatno omejevanje svobode na medmrežju. Dvome sproža že to, da je bil na "svitlo dan" zunaj ustaljenih sporočilnih kanalov skupine. Resnica naj bi se izkazala 5. novembra, na datum, ko se Angleži spominjajo smodniške zarote - poskusa razstrelitve angleškega parlamenta leta 1605. Kdo so ti anonimni, ki nekega dne izbranega srečneža zasujejo z nenaročenimi picami, drugega dne pa najvišjim svetovnim oblastnikom nalašč stopijo na žulj?
Hekerski napadi le vrh ledene gore skrajnosti
Anonimni so širši javnosti znani predvsem kot hekerska skupina - a je to le vršac ledene gore. Za hekerskimi podvigi zadnjih mesecev se skriva široko svetovno gibanje in kultura skrajnosti. Kultura, kjer ni nič sveto, a se hkrati bori za svobodo izražanja. Razvila se je lahko le v posebnih razmerah, ki jih je prvič v zgodovini človeštva omogočilo medmrežje. Kultura anarhije in demokracije, Anonymus.
VOJNE MED DRŽAVAMI TUDI NA MEDMREŽJU
Za Pentagon je kibernapad že vojna
Rdeča nit zadnjih hekerskih napadov je obramba svobode medmrežja. Kako pomembna je moč svobodnega pretoka informacij, ki ga omogoča ta elektronska komunikacija, kaže vrsta dogodkov, še najbolj pa vse pogostejše kibernetske meddržavne bitke. Med drugim je ameriško obrambno ministrstvo ne samo ustanovilo enoto za kibernetsko vojevanje, ampak je v svojo doktrino do nedavnega želelo vključiti tudi načelo, da je kibernetski napad enak pravi vojni.
Prsti vse pogosteje usmerjeni v Kitajsko
Vse pogosteje so obtožbe o organiziranih hekerskih napadih letele na kitajske oblasti, po vdoru v Gmail je protestirala ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton, zaradi podobnih dogodkov se je razhudila nemška kanclerka Angela Merkel. A to ni nič v primerjavi z najbolj svežim razkritjem o domnevnem največjem hekerskem napadu v zgodovini - kjer so prsti zopet uperjeni v Kitajsko. Izrael je z računalniškim virusom zaustavil iranski jedrski reaktor - to so le nekateri primeri eskalacije.
Diktatorji redno zapirajo virtualne pipice
Medmrežne bitke pa se ne bijejo samo med državami, ampak tudi znotraj njih. Oblasti - tako v demokratičnih kot manj demokratičnih državah - se vse bolj zavedajo moči (skoraj) brezmejne svobode, ki jo množicam daje splet, in to svobodo vse bolj omejujejo - tudi v Evropski uniji, a vidneje v njeni okolici. Oblasti med t. i. arabsko pomladjo redno onemogočajo dostop do spletnih socialnih omrežij (to je kar redna praksa v avtoritarnih ali totalitarnih državah, npr. Belorusiji). Na Kitajskem oblast v cenzuro medmrežja vlaga ogromno pozornosti in sredstev, v Severni Koreji pa so internet kar nadomestili z lastnim - intranetom. Dostop do informacij je občutljiva zadeva.
Navzven je Anonymus videti kot skupina borcev za svobodo medmrežja, nasprotniki družb in koruptivnih državnih oblasti, saj se o njih večinoma poroča ob spletnih napadih na te, največje tarče. Masivni del ledene gore pod gladino, svetovna in množična skupnost, kaže širšo in na trenutke povsem drugačno sliko.
"BLAZNI, OTROČJI, GENIALNI, ZASKRBLJIVI"
Okolje anonimnosti in popolne anarhije
Korenine skupnosti segajo najmanj do leta 2003 in portala 4chan. Ta sleherniku z dostopom do medmrežja omogoča udeležbo v anarhiji na oddelkih, kjer vlada skoraj popolna odsotnost pravil in reguliranja (skozi leta je Anonymus sicer prerasel in se ločil od 4chana). Druga pomembna lastnost je popolna anonimnost. Posameznik v množici brezidentitetnih uporabnikov izgubi svoj obraz in postane del "medmrežne superzavesti," fluiden del prvih "globalnih možganov," kot so se izrazili v New York Timesu.
Posameznik kot del te množice zaradi avre anonimnosti in odsotnosti pravil počne vse tisto, česar običajno ne bi - pa naj bo to v okviru Anonymousovih hekerskih napadov, spletnih potegavščin ali protestov v živo. Politična korektnost ni le odveč, ampak zasmehovana, kultura izražanja pa gre v za marsikoga srhljive skrajnosti. Kakšna kultura? Vse vrednote, vse svetinje, vsa prepričanja in ideologije so tu le zato, da se iz njih lahko norčuješ. Stvari daleč presegajo meje sovražnega govora, rasizma in vseh vrst nagnusnosti. "Kak občutljiv varuh bi dobil napad astme in epilepsije obenem," je komentiral eden izmed uporabnikov in poznavalcev področja.
Hitler, rasizem, liberalizem, Obama ...
Ob naraščajočih obtožbah politikov, da je Anonymous leglo rasizma in diskriminacije, je več spletnih analitikov ocenilo, da je Anonymous še najbolj nediskriminatoren - v smislu, da svojega besa ne prihrani nikomur. Skrajni napadi nestrpnosti na določeno raso ali ideologijo bodo nemudoma dopolnili napadi nestrpnosti na nasprotni pol prej omenjenih - na kogar koli, kadar koli.
... vsi enaki, vsi enakopravno užaljeni
"Anonymous vas bo užalil ne glede na vero, raso, spol ali politično pripadnost," je pojasnil poznavalec. To bo storil ali tako, da bo določeno ideologijo/vrednoto neposredno napadel, ali pa tako, da bo poudarjeno in fanatično zagovarjal povsem nasprotno ideologijo. Povedano v jeziku interneta, napadel vas bo troll. Kot pojasnjuje prej omenjeni poznavalec, anonimnež v razpravi vedno zavzame tisto stališče, ki nekoga drugega razbesni, vsakršno ideologijo do skrajnosti propagira, jo s tem hkrati smeši in popolnoma razvrednoti.
OHLAPNA SKUPINA KOT ČREDA V STAMPEDU
"Teroristi" in hkrati nasprotje Andersu Breiviku
Iste množice, ki so se najprej zabavale z lepljenjem Hitlerjevih slik po judovskih spletnih forumih (in se naslajale nad sproženim besnenjem), so takoj zatem začele napad na radijsko oddajo ameriškega neonacista Hala Turnerja. In se prav tako neznansko zabavale. Ta napad je bil eden prvih množičnih "hekerskih" napadov Anonymousa in utrl pot poznejšim, odmevnejšim akcijam - več o njih lahko preberete na dnu članka. V svetu, kjer so številni, vključno z Andersom Breivikom, pripravljeni za svojo ideologijo umreti in ubijati, Anonymus z zasmehovanjem vsakršne ideologije predstavlja njihovo popolno nasprotje.
Demokracija v anarhičnem peskovniku ...
Anonymous nima vodstva in nima hierarhične strukture, nikogar, ki bi samovoljno določal seznam. Popolnoma vsak posameznik lahko za tarčo svetovne množice anonimnežev predlaga kar koli - od Nata do sosedove Micke. Uspeh predloga bo določila demokracija - če je za množice zabaven, bo tudi uspešen. Pri večjem delu akcij je anonimnež uporabil DDoS napad, najbolj "demokratično" hekersko orožje.
Kaj je DDoS? Običajna spletna stran deluje tako, da sprejema podatke o zahtevah, ki jih pošiljajo njeni obiskovalci, in nato želeno vsebino vrača. Če je teh zahtev preveč, se njih obdelava ustavi, stran pa je onemogočena. Bolj kot znanje šteje količina sodelujočih, pravo moč ima "ljudstvo", ki je v zadnjih letih na ta način 'podkurilo' nekaterim največjim svetovnim družbam.
... ki pa le vsebuje tudi spretnejše lopatkarje
A kljub vsemu so se tudi znotraj Anonymousa vzpostavile strukture, ki imajo v javnosti več glasu kot drugi in več praktičnega vpliva na smer te globalizirane množice. Tehnično naprednejši hekerji so ustvarili omrežja, napisali naprednejše manifeste, objavili udarna "JewTube" videosporočila, množico pa popeljali tudi v svetovne, žive demonstracije proti Scientološki cerkvi. Takšne dokaj zaprte strukture znotraj skupnosti se da pojasniti tudi s strahom, saj je večji del dejavnosti Anonymousa - legitimnih ali ne - kaznivih, marsikateremu pa je pravice že prebral FBI ter njemu sorodni organi drugih držav.
PRIHODNOST: SPLETNA VOJNA, A ZA KAJ?
Haktivizem, orožje prihodnosti
Na tej točki se začne morda usodni prelom za ta edinstveni družbeni pojav. Destruktivni in nihilistični del množice zavrača aktivizem in "moralistični" boj proti skorumpiranim vladam in družbam, prej omenjene porajajoče se strukture pa Anonymous vlečejo v ideološko zaznamovani pojav, imenovan haktivizem. Več o konkretnih akcijah si preberite na dnu članka.
Nasprotje Facebooku, Twitterju in podobnim deanonimatorjem
Svet kot globalna vas postaja vse bolj prepreden z medmrežjem, družba in ljudje pa vse bolj prepredeni s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter in Google+. Še celo vodja po naravi konservativne Cerkve, papež Benedikt XVI., je pred kratkim začivkal svoj prvi tvit. Nanje ni imuna niti slovenska politična elita. Osebni podatki in fotografije milijard ljudi so vse laže dosegljivi z le nekaj kliki, z vse razvitejšimi programi za samodejno prepoznavo ljudi na posnetkih kamer in fotografij pa postaja nadzor nad ljudmi vse lažji in učinkovitejši.
Anonymous je antipod in protiutež takšnemu nadzoru, protiutež cenzuri, protiutež identiteti, protiutež vse večjemu nadzoru medmrežja. Pomagal je strmoglavljati tiranske režime, razkrivati korupcijo najmočnejših, pomagal Ricku Astleyju do MTV-nagrade. S kakšnim namenom - moralnim ali zgolj za zabavo - je (za zdaj) postranskega pomena.
Kot je zatrdil naš anonimni sogovornik, Anonymousa ni mogoče uničiti. Ker je množica brez obraza in imena - ker je ideja. Dejanja zdolgočasenih mladcev, skritih za proxyji in ekrani domačih, po hitri hrani zaudarjajočih kleteh, so skozi leta prerasla od poniglavega pošiljanja nenaročenih pic do prve množične, svetovne informacijske vojne. Pri tem je nepomembno, ali bo 4chan preživel ter koliko posameznih haktivistov bodo dejansko odkrili in kaznovali. Ideja, da so množice za izmuzljivo zaveso anonimnosti zmožne informacijske vojne z državo in družbami, se je izkazala kot resnična, prihajajoče vse bolj tehnološke generacije pa ji bodo sledile, je sklenil anonimnež.
Video Operacije Facebook
____________________________
DODATEK: Povzetek nekaj najvidnejših operacij in plenilskih pohodov Anonymousa.
.
Ta poblaznela otročja skupnost je hkrati genialna, smešna in alarmantno skrb vzbujajoča.
Anonymous je razširjen tudi med Slovenci - kot je zatrdil naš sogovornik, jih je več kot 9.000. Slovenskega ekvivalenta 4chanu ni; mu je pa - zelo pogojno - podoben širši javnosti nedostopen delček našega medmrežja, imenovan Gnojišče.
Anonimnež je prinesel demokratizacijo hekerstva.
Termin 'mem' je že leta 1976 uvedel britanski etolog Richard Dawkins. Uporablja se za idejo, ki se začne širiti, "razmnoževati" na podoben način kot živo bitje in tako zaživi lastno življenje. 4chan je eden najplodovitejših virov spletnih memov. Ta pojav vse pogosteje izkoriščajo tudi v sodobnem trženju. Uporabili so ga, med drugim, v kampanji pred pokojninskim referendumom z viralnim videom Urške Čepin.
Videl sem, kako so nekateri za smeh storili bolne stvari. To je najbolj rasističen in ksenofoben del medmrežja. Je zasvojljiv, ker vse druge, običajne ljudi, spravi v bes. Vsak tabu je le razlog za zabavo.
Poudariti je treba razliko med hekerji in krekerji: Heker je navadno oseba, ki preučuje in vlamlja v računalniške sisteme zaradi zanimanja in izziva. Kreker to počne zaradi lastne, navadno finančne koristi.
Uporabniki 4chana so izvedli nekaj najodmevnejših skupnih akcij v zgodovini interneta.
Mislim, da mora anonimnost izginiti z medmrežja. Ljudje s pravimi imeni in priimki se obnašajo precej bolje. Ljudje se za anonimnostjo skrivajo, mislijo, da lahko za zaprtimi vrati rečejo vse, kar želijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje