Meni, da je Abraham Lincoln trpel za redko genetsko boleznijo, ki bi ga najverjetneje pokopala kakšno leto pozneje, kot je bil nanj izveden atentat. Z željo, da bi dokazal svojo teorijo, je John Sotos povzročil etično in znanstveno dilemo za majhen muzej v Philadelphii.

O Sotosovi prošnji najverjetneje 5. maja
V Muzeju državljanske vojne namreč hranijo majhen delec s krvjo poškrobljenega vzglavnika, na katerem je Lincoln počival, potem ko je bil pred 144 leti ustreljen v Fordovem gledališču v Washingtonu. Sotos, sicer kardiolog, želi s testiranjem DNK-ja na vzglavniku dokazati, da je Lincoln trpel za multiplo endokrino neoplazio tipa 2B. Bolezen vodi do raka na ščitnici ali nadledvični žlezi, je dejal Sotos, ki je ugotovil tudi, da je Lincoln izgubljal težo, v zadnjih tednih svojega življenja pa je bil vidno bolan.

Pred nekaj meseci je Sotos muzej zaprosil za dovoljenje za analizo vzglavnika, muzejev odbor direktorjev pa je o njegovi prošnji razpravljal že na nekaj sejah, dokončne odločitve pa še niso sprejeli, a naj bi jo predvidoma na seji 5. maja. Pri odločitvi bodo upoštevali tako morebitno škodo, ki bi lahko nastala na razstavnem predmetu, kot moralne zadržke. Sotos pri tem opozarja, da Lincoln nima nobenih neposrednih še živečih potomcev, ki bi jih analiza njegove krvi morebiti prizadela. "Vsako pismo, ki ga je napisal, je bilo objavljeno, prav tako je bilo objavljeno vsako pismo, ki ga je bilo mogoče najti in mu ga je napisala njegova žena," je svoj argument podkrepil Sotos.

Kaj bi prineslo odkritje?
Eric Schmincke, direktor muzeja in predsednik odbora, pa odgovarja, da genetski material presega njegova pisma in predstavlja del nekdanjega predsednika ZDA, poleg tega pa se sprašuje, kaj bi pozitivni izvidi lahko prinesli. Sprašuje se, kaj bi se spremenilo, če bi odkrili raka po 140 letih. Sotos pa je odvrnil, da bi to, da je bil Lincoln resno bolan in se je tega zavedel, lahko pojasnilo zgodbe o svarilih pred smrtjo.

Sam tako meni, da ne gre za nenavadne pojave, ampak za sporočila, ki mu jih je pošiljalo telo. Zato se je treba vprašati, kako je zavedanje o bolezni vplivalo na njegovo vodenje vojne, na njegovo milost do vojakov, ki so dezertirali, na to, kako se je pobotal z Jugom.

Vendar pa v zvezi s to teorijo tudi obstaja dvom. Ljudje z MEN-2B običajno umrejo mladi, Lincoln pa je bil star 56 let, ko je bil ustreljen. Multipla endokrina neoplazia je namreč le ena izmed bolezni, ki jih pripisujejo Lincolnu. Raziskovalci so mu v 60. letih pripisovali Marfanov sindrom, ki bi lahko pojasnil njegovo višino, spet drugi pa menijo, da je bila njegova nerodna hoja posledica druge genetske bolezni.

Ostanke drugih predsednikov že analizirali
Da bi pojasnili ugibanja, so v preteklosti že opravili analize na posmrtnih ostankih drugih predsednikov. Med najbolj znanimi sta raziskava, ali je Thomas Jefferson imel otroke s svojo sužnjo Sally Hemings, in analiza, da bi izločili možnost, da je bil Zachary Taylor zastrupljen z arzenikom. Lincolnovih ostankov niso nikoli analizirali.

Gary Grove, navdušenec nad ameriško državljansko vojno, pa je pojasnil, da bi veliko lahko povedalo dejanje Lincolnovega sina Roberta, ki je dal, potem ko so bili objavljeni načrti za rop Lincolnovega groba, očetove ostanke leta 1901 pokopati v jekleno kletko in jo zazidati z betonom. V Springfieldu so ostanki tudi ostali.

A. M.