Greenwiški srednji čas (GMT) je že več kot 120 let mednarodni standard za čas, zdaj pa je pod vprašajem zaradi nove definicije časa, ki ne temelji na rotaciji Zemlje, pač pa na atomskih urah. Novi standard, ki naj bi ga sprejeli v Ženevi prihodnje leto, predvideva, da bi se GMT in univerzalni koordinirani čas (UTC), ki se občasno usklajujeta, počasi začela razlikovati, in sicer za minuto vsakih 60-90 let ali za uro vsakih 600 let.

GMT velja od leta 1884
Zdaj so se znanstveniki zbrali v Veliki Britaniji, da bi razmislili o tem predlogu, ki mu sicer Združeno kraljestvo nasprotuje. GMT so sprejeli na konferenci v Washingtonu leta 1884 in takrat določili, da se kot trenutno veljaven postavi čas v angleškem kraju Greenwichu, skozi katerega poteka ničelni poldnevnik. Ostali svetovni časi se nato določijo glede na geografsko dolžino posameznih krajev. Francija je takrat lobirala za uvedbo pariškega srednjega časa.

Leta 1972 so GMT zamenjali z UTC, ki pa zaradi občasnega usklajevanja v bistvu ostaja enak kot GMT. UTC temelji na okoli 400 atomskih urah v laboratorijih po svetu in je vezan na definicijo sekunde s sevalnimi prehodi cezijevega atoma. Ker se tako definiran mednarodni atomski čas zaradi upočasnjevanja vrtenja Zemlje razhaja z astronomsko določenim časom, ga včasih 31. decembra ali 30. junija popravijo z vstavitvijo dodatne prestopne sekunde.

Prestopna sekunda povzroča težave GPS-om
A prav ta majhna razlika med hitrostjo Zemlje in atomsko hitrostjo je težava za GPS, sistem globalnega določanja lege, in mrežo mobilne telefonije, na katera se opira sodobni svet, zato bodo zdaj znanstveniki poskušali odgovoriti na vprašanje, ali naj GMT pristane na smetišču zgodovine.