Vodja raziskave Moran Cerf iz univerze v Los Angelesu je dejal, da bi radi brali sanje ljudi. Cilj raziskave ni vtihotapiti se v sanje, pač pa razširiti razumevanje tega, kako ljudje sanjamo. Sanje so namreč tiste, ki že leta navdušujejo raziskovalce, v starodavnem Egiptu so jih imeli celo za božja sporočila.

V današnjem času so sanje kot orodje za razumevanje nezavednega mišljenja analizirali predvsem psihologi. A je bil edini način za interpretacijo sanj ta, da so ljudje povprašali o sanjah šele, ko so se zbudili.

Cilj ekipe raziskovalcev pa je razviti sistem, ki bi psihologom z elektronsko vizualizacijo možganske aktivnosti omogočal potrditev spominov ljudi na sanje. Cerf pojasnjuje, da za zdaj ni jasnega odgovora na to, zakaj ljudje sanjajo. Eno izmed vprašanj, na katera bi lahko odgovorili, je tudi, v katerem delu možganov se sanje ustvarijo.

Aktivnosti posameznih možganskih celic povezane z določenimi podobami
Pri tem se Cerf naslanja na raziskavo, ki predpostavlja, da je aktivnost posameznih možganskih celic ali nevronov povezana z določenimi predmeti in koncepti. Ko je prostovoljec v raziskavi razmišljal o Marilyn Monroe, se je namreč aktiviral točno določen nevron. Ko je ekipa znanstvenikov prostovoljcem prikazovala različne podobe, so lahko določili vrsto predmetov in konceptov, ki so jih uporabili za sestavo podatkovne baze za vsakega prostovoljca. Ko se je aktiviral določen nevron, so znanstveniki lahko brali prostovoljčeve misli, so se slikovito izrazili.

Ob tem raziskovalci priznavajo, da je do razumevanja sanj še dolga pot, a kljub temu menijo, da je stvar izvedljiva. Naslednji korak je tako iskanje podob in konceptov, ki so povezani s tistimi v podatkovni bazi.

"Interpretacija sanj ni mogoča"
Po drugi strani klinični psiholog in specialist za sanje Roderick Oner meni, da je take vrste omejena vizualizacija sicer zanimiva, a ne bo pomagala pri interpretaciji sanj, prav tako pa ne bo v pomoč pri zdravljenju. Druga težava, ki se pojavlja, je, da bi za kakovostno sliko aktivnosti nevronov prostovoljci morali imeti elektrode kirurško vsajene globoko v možgane. Omenjeni prostovoljci so elektrode imeli vsajene v možgane, saj so jih nadzorovali in zdravili zaradi možganskih napadov.

Cerf meni, da se tehnologija razvija s tako hitrostjo, da bo nekoč vendarle mogoče nadzorovati možgansko aktivnost brez kirurških posegov in takrat bodo na voljo neslutene možnosti za nadziranje aktivnosti možganov.