Kozmodrom Bajkonur, ogromen kompleks v središču kazahstanske stepe, je glavna ruska povezava med Zemljo in vesoljem vse od začetka vesoljske tekme v 50. letih 20. stoletja. Od tukaj je Jurij Gagarin leta 1961 poletel na zgodovinski polet v vesolje, od upokojitve ameriških raketoplanov pa rakete Sojuz, izstreljene iz Bajkonurja, predstavljajo edino vez med našim planetom in Mednarodno vesoljsko postajo (ISS).

Rusija je po razpadu Sovjetske zveze to oporišče podedovala, s Kazahstanom pa se je dogovorila, da mu bo vsako leto plačevala 115 milijonov dolarjev najemnine. V najemu naj bi ga imela do leta 2050, a pred časom so se stvari med državama začele zapletati, poroča britanski Telegraph.

Kaj bo storil Kazahstan?
Decembra je namreč Tagat Musarbajev, vodja kazahstanske vesoljske agencije, v parlamentu napovedal, da bo njegova država zahtevala zmanjšanje količine izstrelitev raket proton-M, ki jih Rusija uporablja za utirjenje satelitev v orbito, poleg tega pa se je zavzel za čim prejšnjo spremembo dogovora o najemu Bajkonurja. Moskva je njegov poziv navidezno brezbrižno zavrnila z besedami, da gre za "osebno interpretacijo", neuradno pa je grožnjo vzela zelo resno in v Astano poslala zahtevo po razlagi Musarbajevih trditev.

Uradno obe strani trdita, da pogajanja o prihodnosti kozmodroma "potekajo". Za Moskvo je nujno, da Bajkonur ohrani, saj je sestavni in nujni del ruskega vesoljskega programa, vrednega skoraj 70 milijard dolarjev. Strategijo ruske navzočnosti v vesolju do leta 2020 je decembra podpisal premier Dmitrij Medvedjev.

Toda ruski strokovnjaki vse bolj resno preučujejo možnost, kaj bi storili, če bi se nekega dne iz Bajkonurja morali umakniti za vedno. Nekateri svarijo, da bi bila to prava "apokalipsa" ruskega vesoljskega programa.