Bolivija si za to prizadeva že dolgih 130 let, vse odkar je izgubila vojno s Čilom.

Po predlogu trojice uglednih čilskih arhitektov, Fernanda Castilla, Humberta Elisaha in Carlosa Martnerja, bi predor prečkal sever Čila, pod mejo s Perujem, končal pa bi se na umetnem otoku v Tihem oceanu, ki bi ga zgradili z nasipavanjem predora.

"Odprti za predloge"
"Ta vlada je odprta za vse predloge in zamisli, ki bi lahko pospešili latinskoameriško integracijo", je dejal na tiskovni konferenci minister za zunanje zadeve Mariano Fernandez. Po Pacifiški vojni med letoma 1879 in 1883 proti Čilu (in Peruju) je Bolivija izgubila okoli 400 kilometrov obale, od česar si ta najrevnejša država Južne Amerike ni gospodarsko nikdar opomogla.

Bolivijska ustava ima dostop do morja za "sveto pravico" in "trajen državni cilj". Bolivija in Čile uradno nimata diplomatskih stikov, a se o bolivijskem izhodu na morje redno razpravlja v okviru medvladnih bilateralnih komisij, ki precej dobro sodelujejo.

K. S.