Ekipa znanstvenikov pri Laboratoriju za molekularno biologijo na Medicinskem raziskovalnem svetu je namreč razvila nove oblike botoksa, ki bi jih lahko uporabili kot dolgotrajno protibolečinsko terapijo.

Botoks z novo metodo brez strupenih učinkov
Z razbijanjem molekul v dva ločena bloka je ekipi pod vodstvom Bazbeka Daletova pozneje uspelo posamezna bloka ustvariti posebej, nato pa ju je znova združila. Nastala je nekoliko drugačna molekula botoksa, ki je primernejša za bolnišnično uporabo, saj nima neželenih (strupenih) učinkov.

Botoks se je v zadnjih letih precej uporabljalo za sproščanje mišic in živcev, s čimer so poskušali umiriti krče in tresenje, ki jih imajo oboleli za parkinsonovo boleznijo, pa tudi za lajšanje bolečin.

Vendar pa je botoks izjemno strupen in se lahko uporablja le razredčen, zato je njegova uporaba omejena. Davletov zdaj pravi, da bi z novo metodo znanstveniki lahko botoks uporabljali tudi za druge namene, torej tudi kot dolgotrajno protibolečinsko terapijo.

Prvič jim je namreč uspelo proteinske molekule razstaviti in ponovno sestaviti. Metoda bi raziskovalcem lahko omogočila oblikovati zdravilo za kronične bolečine, njegovi učinki pa bi trajali dlje kot ena injekcija botoksa, od štiri do šest mesecev.