S poletom sta se brata Rusjan v zgodovino zapisala kot pionirja slovenskega in tudi svetovnega letalstva. 23-letni Rusjan je z letalom, ki so ga pri Rusjanovih imenovali leteči skobec, preletel le 60 metrov na višini dveh metrov. 12-metrski dvokrilec, ki je opravil krstni polet, je bil sicer nekoliko spremenjena izvedba prvega letala Eda I. Slednji je bil izdelan po vzorcu ameriškega letala Curtiss in je imel poleg glavnega repa spredaj tudi nekakšen nastavek, podoben malemu repu. Ker se letalo v taki obliki ni najbolje obneslo, sta Edvard in Josip Rusjan nato odstranila prednji podaljšek. Letalo je poganjal motor znamke Anzani, izdelan v Franciji.

Zaradi premajhnega vzletišča in prepovedi oblasti sta bila brata Rusjan prisiljena poiskati novo vzletno polje, ki sta ga našla na Velikih Rojah v bližini Mirna. Tja sta januarja 1910 preselila vso dejavnost in s tem nehote postala ustanovitelja goriškega letališča, ki obstaja še danes.

Svoj prvi letalski dosežek je Edvard Rusjan že nekaj dni pozneje izboljšal in na višini 12 metrov preletel 600-metrsko razdaljo. V iskanju optimalne stabilnosti in letalnih lastnosti sta Josip in Edvard v mesecih po prvem poletu skonstruirala več različic letal, v delo pa se je vključila tudi sestra Luisa, ki jima je pomaga predvsem s šivanjem platna, ki je bilo potrebno za letalska krila.

Drugi letalski miting
Edvard Rusjan je po številnih uspešnih poskusih letenja že konec marca 1910 na velikonočni ponedeljek prvič uspešno nastopil pred očmi javnosti, konec junija istega leta pa sta brata Rusjan pripravila že drugi letalski miting. Z letalom Eda VI. se je tedaj 24-letnemu Edvardu uspelo dvigniti 40 metrov visoko in v širokem krogu preleteti mirensko polje.

Dober mesec pozneje brata Rusjan začneta sodelovati z zagrebškim poslovnežem Mihajlom Merćepom, ki jima obljubi pomoč pri nadaljevanju njune letalske kariere. Že kmalu za tem sta se Edvard in Josip preselila v Zagreb, kjer sta septembra 1910 začela gradnjo letal v komercialne namene. Prvi prototip, izdelan v Zagrebu, je bil svojevrsten dosežek, saj je bilo letalo zmožno poleteti že po 28 metrih zaleta, kar je tedaj veljalo za svetovni rekord.

Turneja po Balkanu
Z novim letalom sta brata Rusjan začela turnejo predstavitev po večjih balkanskih mestih in ga najprej uspešno predstavila v Zagrebu, že nekaj dni zatem, 8. in 9. januarja 1911, pa je sledila tudi predstavitev v Beogradu. Ta se je za Edvarda končala tragično, saj je nenaden sunek vetra sredi poleta odlomil levo krilo Rusjanovega letala, ki je takoj za tem padlo na železniško progo pod beograjsko trdnjavo Kalemegdan in pod seboj pokopalo pionirja slovenskega letalstva.