Študija z naslovom Okna razvojne občutljivosti na družbene medije je enak vzorec potrdila za specifične starostne skupine; in sicer pri dekletih med 11. in 13. letom starosti, dečkih med 14. in 15. letom, pri starosti 19 let pa za oba spola, izsledke povzema BBC. Študija je sicer vključevala ljudi med 10. in 80. letom starosti.

Slovenski center za varnejši internet Safe.si je za MMC sporočil, da se vstopna starost v svet družbenih omrežij znižuje. "Na Safe.si ugotavljamo, da so najstniki nekje od vključno 6. razreda osnovne šole intenzivni uporabniki družbenih omrežij," pravi predstavnik Marko Puschner.

Otroci začnejo "instagramirati" in "tiktokati" že v četrtem razredu ali še prej, ko so torej stari devet ali deset let. "Zaznali smo, da se je starostna meja znižala v času epidemije covida-19," še dodaja Puschner.

Generacija Z, rojena v digitalni svet

Današnji mladostniki so pripadniki "generacije Z", kot v zahodnem svetu označujemo generacijo, rojeno okvirno med letoma 1997 in 2012. "Zoomerji" so pogosto označeni za "digitalne domorodce", saj so sploh prva generacija Zemljanov, ki se je praktično rodila v svet interneta, pametnih telefonov in družbenih omrežij.

"Oni dejansko ne poznajo sveta brez družabnih omrežij. Prav tako jih, še preden sami začnejo uporabljati, na družabnih omrežjih izpostavljajo starši, ki objavljajo njihove fotografije," pojasnjuje Puschner, ki pa meni, da niso bolj dovzetni za zasvojenost od družbenih omrežij, imajo pa ta večjo vlogo v njihovih življenjih.

Uporaba družbenih omrežij najbolj vpliva na mladostnike

Skupna študija univerz v Oxfordu in Cambridgeu ter Dondersovega inštituta za možgane, kognicijo in vedenje je sicer kar sedem let (med letoma 2011 in 2018) potekala na vzorcu 84.000 ljudi v starostni skupini med 10 in 80 let. Udeleženci so raziskovalcem poročali o svoji uporabi družbenih omrežij in zadovoljstvom z življenjem.

Razmerje med večjo uporabo družbenih medijev in nižjim zadovoljstvom z življenjem je bilo najbolj izrazito pri mlajših mladostnikih v starosti med 10 in 21 let. Raziskava tudi ugotavlja, da je zmanjšano zadovoljstvo z življenjem vodilo v povečano uporabo družbenih omrežij, vendar te ugotovitve niso povezane s starostno skupino ali spolom, piše v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Nature Communications.

Negativni vplivi: Odžiranje časa in nižanje samopodobe

Britanska študija ni podrobneje opredelila pomena "zadovoljstva z življenjem". Zato smo Safe.si vprašali, na kakšne načine lahko po njihovih izkušnjah družbena omrežja vplivajo na življenja mladostnikov. Družbena omrežja lahko na uporabnike vplivajo na različne načine, tudi pozitivne, denimo za vzdrževanje stikov.

Med negativnimi izpostavljajo delovanje družbenih omrežij na način, ki uporabnika priklepajo nase in mu s tem odžirajo čas za druge stvari, kar lahko vodi v odvisnost. Idealizirane objave vplivnežev, dosežene s tehnično obdelavo fotografij, pa vodijo tudi v krhanje samopodobe med mladostniki.

"Družbena omrežja skušajo uporabnika zadržati pri uporabi"

"Družabna omrežja so narejena tako, da skušajo z različnimi prijemi, kot je način prikazovanja novih vsebin z drsenjem po zaslonu, prikazovanje vsebin, ki so všečne uporabniku, in pa možnost všečkanja, čim dlje zadržati uporabnika pri uporabi. Posledično mu to odžira čas, ki bi ga lahko uporabil za druge aktivnosti, kot so lahko gibanje v naravi, igra, šport, druženje z vrstniki v fizičnem svetu, učenje itd.," ponazarja Puschner in dodaja, da prav ti elementi predstavljajo tveganje za zasvojenost.

"Najstniki so z vseh strani obkroženi z lažnimi posnetki"

Pomembna negativna posledica čezmerne uporabe družbenih omrežij je tudi uničevanje samopodobe. "Družabna omrežja so polna idealiziranih objav. Eden izmed, predvsem za mladostnike, problematičnih primerov so namensko predelane in grafično spremenjene fotografije in video posnetki. Pogosto jih objavljajo vplivneži, ki imajo zelo velik doseg in vpliv med najstniki in tudi že med mlajšimi otroki, ki so aktivni na spletu. Vplivneži se skušajo vedno predstaviti na način, ki privabi čim več sledilcev. Prizori na fotografijah in posnetkih so zelo pogosto načrtovani do zadnje podrobnosti, posneti s strani profesionalnih ekip in močno računalniško obdelani. Tako se vplivnež predstavi, kot da živi bolj ali manj idealno življenje. Tudi v oglasih je podobno," opozarja Puschner.

Tudi mladostniki sami obdelujejo svoje fotografije in posnetke: "Tudi mladi sami uporabljajo različne filtre, ki jih družabna omrežja in aplikacije ponujajo, in z njimi obdelajo posnetke, da so videti čim bolj idealno, pri tem pa izgubijo pristnost. Zaradi tega so najstniki z vseh strani obkroženi z lažnimi posnetki in se z njimi primerjajo. V resničnem življenju v fizičnem svetu smo si ljudje različni in nihče ni popoln. Zaradi nedoseganja lepotnih in drugih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne spletne objave, postanejo mladostniki obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni z lastnim telesom, imajo občutke manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni."

Mladi živijo pod pritiskom, da nekaj zamujajo, če niso z vsem na tekočem

Nizka samopodoba in zapravljanje časa pa nista edina negativna učinka na kakovost življenja mladostnikov. "Nekatere spletne vsebine, predvsem pa odnosi na spletu, jih potrejo, razjezijo, spravijo v slabo voljo. Mladostniki živijo pod pritiskom, da nekaj zamujajo, če niso neprestano na tekočem z vsem, kar vrstniki objavljajo na internetu, ter da morajo tudi sami objavljati podrobnosti iz svojih življenj. Tarejo jih občutki izključenosti, zavisti, ljubosumja, tesnobe zaradi predstav, da imajo drugi boljša življenja kot sami. To pa lahko zaradi zaletavosti vodi v neustrezne odzive, ki se včasih končajo tudi z različnimi oblikami spletnega nasilja," pravi Puschner.

Raziskovalci pozivajo družbena omrežja k deljenju notranjih raziskav

Na negativne učinke, ki jih lahko pri mladih povzročajo družbena omrežja, je lani opozorila tudi žvižgačka Frances Haugen, nekdaj zaposlena pri Facebooku. Dejala je, da se vodstvo Facebooka (danes Meta) zaveda, da "škodi otrokom, spodbuja delitve in slabi demokracijo", vendar zaradi dobičkov ne bo ničesar spremenilo.

Sorodna novica "Ko gre za zasebnost, lažne novice, vmešavanje v volitve, smo zdaj bolj proaktivni pri nadzorovanju"

Vodja javne politike pri Meti Eva Ivančič je letos za MMC sicer dejala, da so notranje in zunanje raziskave o vplivu družbenih omrežjih na počutje ljudi dale različne rezultate, zato da "družbeni mediji sami po sebi niso dobri ali slabi za ljudi". "Težave, kot sta negativna družbena primerjava in tesnoba, obstajajo na svetu, zato bodo obstajale tudi na družbenih medijih," je pojasnjevala.

Avtorji nedavne britanske raziskave, o kateri pišemo v tem prispevku, so družbena omrežja sicer pozvali, naj delijo več svojih podatkov, s čimer bi omogočili nadaljnje raziskave.

"Najstniki se iščejo in si izoblikujejo osebnosti"

Študija univerz v Oxfordu in Cambridgeu ter Dondersovega inštituta za možgane, kognicijo in vedenje je, kot že omenjeno, pokazala na različna "razvojna okna občutljivosti" na družbene medije v adolescenci.

Pri projektu Safe.si, pri katerem sodelujejo Fakulteta za družbene vede, Javni zavod Arnes, ZPMS in Zavod MISSS, se strinjajo, da so ljudje v najstniškem obdobju najbolj dovzetni za negativne vplive družbenih omrežij. "Najstniki se še iščejo in izoblikujejo osebnosti, ter preizkušajo različne stvari. Ker nimajo še dovolj izkušenj, hitro podležejo negativnim vplivom," je sporočil Puschner, ki pa hkrati poudarja, da ima tudi več starejših ljudi težave s samopodobo ob čezmerni rabi omrežij.

Zakaj imajo družbena omrežja največji vpliv pri določenih starostih?

Britanska študija je sicer v specifičnih oknih, med 14. in 15. letom ter nato za 19. leto starosti za dečke, ter med 11. in 13. letom ter nato 19. letom za deklice, zaznala očiten trend: visoka uporaba družbenih omrežij se je leto pozneje odrazila v znižanem zadovoljstvu z življenjem.

Veljalo je tudi diametralno nasprotno: manjša uporaba družbenih omrežij je vodila v povečano zadovoljstvo z življenjem.

Zakaj prav v teh specifičnih obdobjih? Raziskovalci domnevajo, da je negativni vpliv družbenih medijev v teh določenih starostnih skupinah povezan z možgani, hormonskimi spremembami in sociološkimi spremembami med razvojem mladostnikov, vendar so za dokazovanje teh trditev potrebne nadaljnje raziskave.

Deklice začnejo odraščati prej kot dečki

Obdobje adolescence med 10. in 24. letom starosti je obdobje "globokega biološkega, psihološkega in družbenega razvoja". Raziskovalci predpostavljajo, da je prvo okno povezano z zgodnjim obdobjem pubertete, do razlike v starosti pa prihaja, ker se puberteta pri deklicah pojavi prej kot pri dečkih.

Povečana občutljivost na družbena omrežja v povezavi z dojemanjem kakovosti življenja se znova vzpostavi pri 19. letom starosti, a takrat za oba spola. "Kaže na proces, ki se dogaja pri obeh spolih. Špekulativno je to lahko povezano s spremembami v družbenem okolju, kot je selitev od doma," so še zapisali.

Manfred Spitzer: Pametni telefoni povzročajo težave z vidom in motnje v mišljenju

Glede vplivov ne samo družbenih omrežij, temveč pametnih telefonov na mladostnike, je veliko pisal nemški psihiater in nevroznanstvenik Manfred Spitzer. "Na vizitah že dolgo opažam, da pacienti, ki so kadilci, bolniške sobe ne zapustijo brez svoje škatlice cigaret, čeprav danes vendarle kadi manj bolnikov kot v preteklosti. Toda ko zapuščajo sobo, skoraj brez izjeme jemljejo s seboj še nekaj: svoj pametni telefon. Brez tega očitno več ne gre," je zapisal v knjigi Epidemija pametnih telefonov, ki je od lani na voljo tudi v slovenščini. Avtor ugotavlja, da se nekateri ljudje pametnemu telefonu ne morejo odreči niti med seksom.

Spitzer v knjigi opozarja predvsem na težave z vidom in motnje v mišljenju, ki se pojavljajo kot posledica pretirane uporabe mobilnih telefonov. "Pametni telefonu že s svojo prisotnostjo omejujejo kognitivne sposobnosti. /.../ Pri tem sploh ne pomaga, če napravo preprosto izklopimo ali položimo z zaslonom na mizo. Odnesti ga moramo najmanj v drug prostor, ampak sami in prostovoljno, drugače se pojavi tesnoba," med drugim piše o vplivu mobilnega telefona na pozornost.

Tudi neuporaba omrežij povezana z manjšim zadovoljstvom

Britanska študija sicer predstavlja še eno zanimivo ugotovitev: mladostniki med 16. in 21. letom starosti, ki družbena omrežja uporabljajo nad sedem ur dnevno ali pa jih sploh ne uporabljajo, so poročali o manjšem zadovoljstvu z življenjem, kot tisti, ki jih uporabljajo do treh ur na dan. Tudi neuporaba družbenih omrežij je bila torej povezana z manjšim zadovoljstvom.

Pri Safe.si ocenjujejo, da se mladostniki, ki ne uporabljajo družbenih omrežij, lahko počutijo izključene: "Družabna omrežja in aplikacije za sporočanje so danes za mladostnike pomemben kanal za stik in virtualno druženje z vrstniki ter izmenjavo informacij in so tudi platforma za prikaz kreativnosti. Pri tem ima pomembno vlogo tudi medvrstniški pritisk, saj se posamezniki, ki ne uporabljajo družabnih omrežij, lahko počutijo izključene. Iz tega vidika lahko govorimo, da družabna omrežja do neke mere lahko izboljšajo kakovost življenja, če jih mladostnik zna uporabljati na varen način in mu predstavljajo eno izmed aktivnosti v življenju, ki pa ne prevladuje na drugimi."

Uporaba zaslonov za zabavo do največ dve uri na dan

Kolikšna je torej priporočljiva količina uporabe družbenih omrežij za mladostnike? Pri Safe.si pravijo, da priporočil za uporabo družbenih omrežij nimajo, v sodelovanju s slovenskimi pediatri in drugimi strokovnjaki pa so pripravili priporočila za uporabo vseh naprav z zasloni: "Priporočilo za uporabo naprav z zasloni za starost od 10 do 12 let je do 1,5 ure, za starost od 13 do 18 let pa do dve uri. Pri tem je mišljena uporaba za zabavo in ne za delo za šolo in učenje. Družabna omrežja običajno predstavljajo zabavo."