Danes se ljudje veliko bolj genetsko razlikujemo od ljudi pred 5.000 leti, kot so se ti razlikovali od neandertalcev, ki so izumrli pred 30.000 leti Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Danes se ljudje veliko bolj genetsko razlikujemo od ljudi pred 5.000 leti, kot so se ti razlikovali od neandertalcev, ki so izumrli pred 30.000 leti Foto: MMC RTV SLO/Reuters

V zadnjih 5.000 letih so se genetske spremembe odvijale približno 100-krat hitreje kot kadar koli prej v zgodovini. Kljub tem spremembam ostaja človeška DNK več kot 99-odstotno identična. Znanstveniki v ZDA so s to ugotovitvijo ovrgli prepričanje nekaterih, da se je evolucija praktično ustavila.

Številne genetske spremembe odražajo spremembe v prehranjevanju ljudi, ki jih je "zakrivilo" poljedelstvo, kot tudi odpornost na epidemije. Npr. Afričani imajo nove gene, ki nudijo odpornost proti malariji, Evropejci pa gen, ki omogoča boljše prebavljanje mleka pri odraslih.

Spremembe je povzročilo hitro naraščanje prebivalstva, od nekaj milijonov do 6,5 milijarde v zadnjih 10.000 letih, saj se ljudje selijo v nova okolja, na katera se morajo prilagoditi.