Muzej je bil sprva namenjen le študentom medicine Univerze v Novem južnem Walesu, v njem pa je 2.000 delov trupel, ki prikazujejo različne stopnje prizadetosti tkiva v razvoju različnih bolezni. Obiskovalci si tako lahko ogledajo počrnela pljuča kadilca, čir na želodcu v velikosti žogice za tenis, izpahnjeno koleno, odsekane palce, golšo, gangrensko stopalo, ki prikazuje posledice buergerjeve bolezni, pri kateri se strjuje kri, raka na dojkah.

Kurator Robert Lansdown priznava, da muzej lahko koga spravi v zadrego, a je močno izobraževalno orodje, ki obiskovalcem omogoča, da na lastne oči vidijo, kako njihov življenjski slog, na primer kajenje ali uživanje mastne hrane, vpliva na njihove organe. Obiskovalci muzeja dobijo slušalke, priklopljene na napravo, ki predvaja posnetke patologov, ko se pogovarjajo o truplih pred njimi.

Lansdown je dodal, da muzej za zdaj večinoma obiskujejo starejši, najbrž zato, ker se zavedajo svojih bolezni. Tako je pred kratkim muzej obiskal moški, ki je zbolel za azbestozo. Bil je seznanjen s simptomi, želel pa je videti tudi, kaj se dogaja v njegovem telesu.

Nekaterim obiskovalcem, med katerimi je tudi veliko šolskih skupin, ob pogledu na dele telesa postane nekoliko neprijetno. Lansdown je dejal, da omedlel ni še nihče, so pa morali koga že poslati na svež zrak. Razstavljeni organi so namreč videti precej "živi". Tako je edini znak, da je kar koli "narobe" z razstavljeno dlanjo, rahlo gubanje kože na konici prsta, podobno kot koža nekoga, ki se je dolgo kopal. Deli trupel so stari od 50 do 60 let, saj so poznejši zakoni močno otežili pridobivanje novih delov telesa.

A. M.