S tem je človeški voh še vedno precej uboren v primerjavi z živalskim. A če gre verjeti raziskavi Medicinskega inštituta Howarda Hughesa, objavljeni v znanstveni publikaciji Science, nad njim ne kaže vihati nosu.

Skoraj stoletje je veljajo, da so človeški receptorji vonja v nosu sposobni razlikovati le do 10.000 različnih vonjav. A prepričanja, ki velja od leta 1927, do zdaj še niso temeljito znanstveno preverili, piše ScienceDaily.

Avtorici raziskave, Leslie Voshall, stari podatek nikakor ni bil logičen, saj pomeni, da je človeški vonj neprimerljivo manj zmogljiv od vida in sluha. "Objektivno gledano bi se morali vsi zavedati, da številka 10.000 pač mora biti napačna," je izjavila za ScienceDaily.

Človek namreč lahko vidi od tri do deset milijonov različnih odtenkov barv in sliši do pol milijona različnih tonov zvoka. Točno je razdelano, katere frekvence povprečen človek še lahko sliši, in znano je, da človeško oko denimo ne zazna ultravijolične svetlobe. A za vonj takšnih preverb do zdaj ni bilo, saj se ga ne da uvrstiti v svet frekvenc.

Čeprav je vonj poseben, saj je edini del, povezan neposredno z možgani, je Voshallova dejala za Independent.

Njena raziskovalna skupina se je vprašanja lotila s skupino 26 prostovoljcev in z bazo 128 specifičnih molekul vonjav. Da bi izziv otežila, je pripravila mešanice vonjav, ki so bile sestavljene iz skupin po deset, dvajset ali 30 različnih molekul.

Najdi razliko
Vsak prostovoljec je prejel tri epruvete vonjav. Dve sta vsebovali enako mešanico, ena se je od njiju razlikovala - a zelo malo. Tretja, različna, je bila narejena na isti osnovi in le malo spremenjena. Naloga prostovoljca je bila ugotoviti, katera epruveta se razlikuje od drugih dveh.

Na ta način je raziskovalna skupina lahko polagoma večala ali manjšala odstotno razliko med molekulami v mešanici in tako ugotovila mejo občutljivosti posameznikovega vonja.

"Nismo želeli, da bi bile razlike hitro opazne. Pri pripravi mešanic smo bili namenoma zlobni," je soavtor raziskave, Andreas Keller iz Rockefellerjevega laboratorija, dejal za Independent.

Ko je podobnost v sestavi presegla 90 odstotkov, nihče ni več našel "različne" epruvete. Pri tričetrtinski podobnosti je bila uspešna polovica prostovoljcev.

Vsak prostovoljec je opravil 264 primerjav, na podlagi katerih so nato povlekli skupno oceno o splošnih človeških zmožnostih. Avtorji raziskave menijo, da je celo številka bilijon postavljena skromno in da je verjetno človeški vonj še zmogljivejši. Osnovnih vonjav je namreč precej, precej več kot le 128 v raziskavi uporabljenih.

So pa opazili izjemno razlikovanje na ravni posameznika, kar so pripisali genetsko pogojenim okoliščinam.

Večina vonjav ni zelo zanimivih
Za BBC je raziskavo interpretiral Peter Brennan z Univerze v Bristolu. Vonjave nas obkrožajo vedno in povsod, so zelo kompleksne in ogromno jih je, je izpostavil. Naš voh se, če je treba, lahko zelo angažira in najde nežne nianse, a le, če nas to zelo zanima. "V vsakodnevnem življenju te razlike niso preveč zanimive. Navadno jih kar popredalčkamo po podobnosti z neko znano in izrazito vonjavo, recimo banane ali jagode," je ocenil za britansko javno televizijo.

Živali nas še vedno zelo prekašajo
Osnova za človeški vonj sta dve zaplati receptorjev v nosni votlini. Receptorjev je 400 vrst, skupno pa jih povprečen človek uporablja do šest milijonov. Primerjava: zajec se ponaša s sto milijoni receptorjev, pes pa še z dvakrat več.

Kitajci z vohom odkrivajo bolezni
Z vohom marsikdo dobro služi, še posebej poklicni "vohalci", ki delajo za parfumerije. To je že dolgo znano. Manj znano pa je, da je na Kitajskem mogoče na leto zaslužiti do 50.000 dolarjev z vohanjem - človeških vetrov. Kot poroča kitajska televizija, verjamejo, da se da z vonjavami v vetrovih zaznati številne bolezni prebavil. Če vonj recimo spominja na ribe ali meso, lahko kaže na črevesno okužbo. Koliko je to znanstveno utemeljeno, pa je drugo vprašanje.