Črni luknji sta del oddaljene galaksije, ki je nastala, ko sta trčili dve prej samostojni galaksiji. Ti dve supermasivni čni luknji z gromozansko gravitacijo sta od Zemlje oddaljeni približno pet milijard svetlobnih let (eno svetlobno leto = 10 bilijonov kilometrov). Podatke so astronomi dobili iz observatorija Apache Point v New Mexicu.

Znanstveniki verjamejo, da imajo vse ali skoraj vse galaksije v svojih središčih supermasivne črne luknje. Rimska cesta ima tako v središču črno luknjo, katere masa je trimilijonkrat večja od mase Sonca. Ko galaksije trčijo ena ob drugo in se združijo, kar je precej pogost pojav, črne luknje v njihovih središčih gravitirajo ena proti drugi in tako vstopijo vsaka v svojo orbito, kot se je zgodilo pri omenjenih črnih luknjah. Kot je pojasnil Todd Boroson iz nacionalnega astronomskega observatorija v Arizoni, pa se črni luknji enkrat združita v še večjo črno luknjo. Čeprav znanstveniki predvidevajo, da so binarne črne luknje precej pogoste, pa tega pojava ne morejo velikokrat opazovati.

Boroson in njegov kolega pri observatoriju Tod Laurer sta črni luknji opazila z zaznavanjem sevanja, ki so ga oddajala različna telesa, ki sta jih črni luknji potegnili vase. "Črnih lukenj ne vidiš. Vidiš le učinek, ki ga povzročajo," je pojasnil Boroson. Manjša od obeh črnih lukenj ima približno 20-milijonkrat večjo maso kot Sonce, večja pa miljardkrat večjo maso od Sonca.

A. M.