Na tem področju zaostajamo od pet do sedem let za razvitejšimi okolji, je na današnji predstavitvi razširitve projekta RIS (Raba interneta v Sloveniji) poudaril vodja poslovnih raziskav RIS-a Luka Kogovšek.

Povečuje se nakup prek slovenskih spletnih strani
Projekt RIS bo odslej ponujal poglobljene področne raziskave poslovne rabe interneta v Sloveniji. V okviru poslovne rabe interneta se bodo odslej raziskovala tudi področja, kot so e-avtomobilizem, e-bančništvo, e-farmacija, e-nakupovanje, e-nepremičnine, e-poslovanje, e-turizem, mobilna telefonija ter spletno in mobilno trženje, je na današnji tiskovni konferenci v Ljubljani pojasnil vodja projekta RIS Vasja Vehovar.

V ZDA e-poraba predstavlja štiri odstotke skupne končne porabe, Slovenci pa zaostajamo tudi za EU-15 in sedemindvajseterico. Letni obseg e-porabe se je lani vrednostno povečal na 105,2 milijona evrov in je s tem za 70,6 milijona evrov višji od leta 2004, je še poudaril Kogovšek. Povečuje se tudi nakup prek slovenskih spletnih strani. Med spletnimi uporabniki je 86 odstotkov e-nakupovalcev že opravilo nakup tudi prek slovenske spletne strani. Med e-nakupovalci na slovenskih spletnih straneh prevladujejo ženske, stare med 40 in 49 let, ki prihajajo iz osrednjeslovenske regije in zaslužijo med 690 in 1.030 evri.

Slovenija zaostaja tudi po e-bančništvu
Slovenija pri e-bančništvu v populaciji od 16 do 74 let med spletnimi uporabniki izrazito zaostaja za EU-jem, posebej za vodilnimi. Zaostanek se v zadnjih letih še povečuje. V štirih letih se je število uporabnikov podvojilo, z 10 na 21 odstotkov v populaciji 10-75 let, kar pomeni 15-odstotno povprečno letno rast; v 2008 je storitve e-bančništva uporabljalo 312.000 Slovencev. V razvitejših državah delež uporabnikov e-bančništva v populaciji 16-74 let v zadnjih letih narašča za okoli štiri odstotne točke letno, v Sloveniji pa le za dve ali tri odstotne točke.

Uporaba e-bančništva je še naprej najpogostejša v starostni skupini 30-49 let, med izobraženimi in zaposlenimi. Neuporabniki so med mladimi, med manj pismenimi na področju informacijske tehnologije, med starejšimi in med novimi uporabniki spleta. Več kot 360.000 Slovencev se o nakupu vozila informira prek spleta, okoli 280,000 pa jih je že obiskalo spletne strani trgovca, kjer so kupili zadnji avto. Internet je postal najpomembnejši medij v informativno-nakupnem procesu vozil; prehitel je vse druge medije in tudi mnenje avtomehanika oz. serviserja.

Na spletu tudi iskanje informacij o boleznih
Velika večina, 86 odstotkov, slovenskih uporabnikov spleta opaža avtomobilistične oglase na spletu, nanje pa vsaj občasno klikne več kot 300.000 različnih uporabnikov spleta. Tretjina voznikov, ki uporabljajo tudi internet, želi, da jih prodajalec v procesu nakupa usmerja na informacije po spletu, tretjina pa je načeloma že pripravljena tudi na administrativni del nakupa prek spleta.

Ob prvih znakih bolezni se na splet po informacije obrne 37 odstotkov uporabnikov. Zdravstvene informacije prek spleta v največji meri iščejo akutno ali kronično oboleli, v starosti od 30 do 50 let, vedno pogosteje pa tudi zdravniki. Nižja cena, popolne informacije in možnost povezave nakupa z elektronskim receptom so dejavniki, ki bi povečali spletno nakupovanje zdravil ter zdravstvenih pripomočkov.

Prenova spletne strani
Več kot 80 odstotkov spletnih uporabnikov bi nakup zdravila opravili prek spleta, če bi obstajala stran, ki bi nudila popolne informacije o zdravilu in zdravljenju ter bi ji lahko povsem zaupali. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil Vehovar, so se za širitev raziskovalne dejavnosti odločili na podlagi potrebe po s tujino primerljivih poslovnih raziskavah kot tudi na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili v 12 letih izvajanja raziskav o rabi interneta v Sloveniji. Ob tem so vsebinsko in oblikovno prenovili tudi spletne strani www.ris.org.

Poslovna raziskovalna poročila RIS-a, katerih cena se bo gibala med 1.000 in 2.000 evri neto, po besedah Kogovška naročnikom v času gospodarske negotovosti prinašajo pomembne koristi, in sicer ključne težnje in panožna priporočila za povečanje prodaje z orodji spletnega trženja in študije primerov uporabe IKT ter priporočila za redukcijo stroškov poslovanja.

Na voljo anketno spletno orodje
Obenem bodo poslovna poročila omogočala dostop do primarnih in sekundarnih podatkov na področju rabe interneta, ki omogoča poglobljene primerjave ponudnikov (benchmarking) ter primerjavo s svetovnimi ponudniki, omogočala pa bodo tudi sooblikovanje panožnih raziskav z vključitvijo raziskovalnih tem po izbiri naročnika. Naročnikom pa bo na razpolago tudi uporaba naprednega anketnega spletnega orodja za izvajanje samostojnih komplementarnih raziskav naročnika (www.1ka.si).