Glede na izsledke raziskave, v kateri je sodelovalo 85.000 ljudi iz 17 držav, je 9,2 odstotka vprašanih resno razmišljalo, da bi si vzeli življenje, medtem ko jih 2,7 odstotka to tudi poskusilo.

"Naša raziskava kaže, da so samomorilske misli in vedenje pogostejši, kot bi si mislili, in tudi rizični dejavniki za tako vedenje so dokaj podobni v različnih državah po svetu," je dejal harvadski raziskovalec Matthew Nock, ki je svojo študijo objavil v British Journal of Psychiatry.

Da samomori v sodobnem svetu postajajo vse večja težava, kažejo tudi podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), saj je njihovo število v zadnjih 45 letih naraslo kar za 60 odstotkov.

Po Nockovem mnenju je največja nevarnost za poskus samomora eno leto po tem, ko človeka prvič prevzamejo samomorilne misli. Najbolj so ogroženi ljudje med 18. in 34. letom starosti, ženske, slabo izobraženi, neporočeni in tisti z duševnimi motnjami.

Raziskava je vseeno pokazala na nekaj razlik med državami. Če so v razvitih državah, kot so ZDA, glavni dejavniki tveganja depresija in podobna razpoloženjska stanja, pa so v nerazvitih državah med vzroki impulzivna motnja, zloraba substanc in anksioznost. Razlike so tudi v stopnji samomorilnih misli. Tako je na Kitajskem o samomoru razmišljalo 3,1 odstotka ljudi v primerjavi s 15,9 odstotka v Novi Zelandiji.

G. V.