Tako temna je, da so jo kljub relativni bližini Zemlji morali odkriti z metodo, s katero navadno iščejo planete. "Gre za izjemen objekt," je dejal David Kaplan, ki ga je odkril s pomočjo ameriškega Nacionalnega observatorija za radijsko astronomijo.

Bele pritlikavke so tip zvezde na koncu življenjske poti. Proces fuzije, s pomočjo katerega je zvezda dolgo "gorela" in svetila, se je ustavil, zato so navadno slabo opazne.

Novoodkrita je še posebej temna. Kaplan meni, da bi moralo biti tovrstno ekstremnih objektov še mnogo več, le vidimo jih ne. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji The Astrophysical Journal.

Stara kot Galaksija
Konkretna zvezda se je dovolj umirila, da sta se ogljik in kisik v njej zgostila v izjemno gosto ter hladno maso. Ta se je kristalizirala vse do diamantnega stanja, zato ocenjujejo, da je stara toliko kot naša galaksija: 11 milijard let.

Diamantne zvezde sicer niso nič neobičajnega. Velika večina zvezd naj bi se na koncu spremenila v bele pritlikavke z diamantno vsebino. Kot že rečeno, le ujeti na zemeljske senzorje in teleskope jih je težko.

Izdal jo je pulzar
Najnovejši primerek bi najbrž še dolgo ostal skrit, če ne bi bil v paru z zvezdo pulzarjem PSR J2222-0137, ki je 900 svetlobnih let stran v smeri ozvezdja Vodnarja. Pulzarji so precej bolj dejavna vesoljska telesa, saj se izjemno hitro vrtijo okoli svoje osi. Nekateri za obrat potrebujejo le nekaj milisekund in so po natančnosti primerljivi z atomskimi urami.

S to hitrostjo oddajajo tudi radijske signale. Pri opazovanju emisije PSR J2222-0137 so opazili periodične nepravilnosti, kar pomeni, da je v okolici pulzarja neznani lebdeči predmet.

Tudi ko se je ekipa z Nacionalnim observatorijem za radijsko astronomijo signalu povsem posvetila, objekta kar ni in ni mogla zaznati. Zatekli so se k Einsteinovi teoriji relativnosti ter prek vpliva in zamika v radijskem signalu izračunali vpliv obeh teles na čas in prostor. Pridobili so toliko podatkov, da so sklepali na belo pritlikavko, in to temnejšo od vseh drugih - za vsaj desetkrat. Po izračunih ima pulzar maso 1,2 Sonca, pritlikavka pa 1,05 Sonca.

Temna zvezda je tudi hladna, a le v svoji kategoriji. Je skoraj 5.000-krat hladnejša od Sonca, kar pa še vedno nanese okoli 2.700 stopinj Celzija.

Med vsemi zvezdami najhladnejša
Najhladnejša zvezda sploh je ena izmed Sončevih "sosed". Je torej skoraj pred nosom (le dve svetlobni leti dlje od najbližje Proksime Kentavre), a je kljub temu vse do nedavnega niso našli. Temperatura rjave pritlikavke WISE J085510.83-071442.5 je nekje med -13 in -38 stopinjami Celzija.