Bridenstine, ki ga je na mesto direktorja Nase leta 2017 predlagal predsednik Donald Trump (po številnih polemikah, med drugim zato, ker je dejal, da ne verjame v podnebne spremembe – stališče je pozneje spremenil –, je bil potrjen leta 2018), je ravno ob 13. obletnici degradacije Plutona iz planeta v pritlikavi planet, obiskal oddelek za vesoljski inženiring na univerzi Colorado Boulder. Beseda je nanesla tudi na Pluton, pri čemer je Bridenstine odločno zatrdil: "Pluton je planet! Kar napišite, da je direktor Nase Pluton znova razglasil za planet. Pri tem vztrajam, tako so me učili in tako naj ostane."

Znanstvena skupnost je seveda takoj zastrigla z ušesi ob omembi Plutona kot planeta, zato ni nič nenavadnega, da je posnetek hitro obšel svet. In medtem ko so se nekateri posmehovali Bridenstinu in njegovi argumentaciji "tako so me učili, zato je tako prav", so spet drugi opozarjali, da so bili argumenti mednarodne astronomske zveze (IAU), ki je leta 2006 odločila, da Pluton ne zadostuje enemu od treh meril, po katerih nebesno telo uvrstijo med planete, nezadostni. Poudarjali so, da so trditve IAU-ja precej ovrgli posnetki sonde New Horizon, ki je leta 2015 poslala posnetke Plutona, in da bi morali o klasifikaciji Plutona odločati še enkrat na podlagi drugačnih meril.

Znano je, da je Pluton leta 1930 odkril ameriški astronom Clyde W. Tombaugh, s čimer je Pluton postal deveti in tudi najbolj oddaljen planet našega osončja, kamor je svetloba sonca potovala več kot pet ur in kjer ni nikoli kaj dosti svetleje kot je na Zemlji ob polni luni. Do 90. let prejšnjega stoletja ni bilo nobenih dvomov o tem, kaj je Pluton.

Vsega je kriv(a) Eris

A tehnologija se je razvijala, astronomi so videli vse dlje v vesolje in slika je bila vse jasnejša. Izkazalo se je, da Pluton ni niti približno sam v Kuiperjevem pasu, obroču, polnem ledenih nebesnih teles, ko pa so leta 2005 znanstveniki s Caltecha v Pasadeni odkrili še Eris (ime je pritlikavi planet pomenljivo dobil po grški boginji prepira oz. spora), precej večje nebesno telo, ki je od Zemlje še bolj oddaljeno, se je astronomska zveza (IAU) odločila organizirati mednarodno razpravo glede klasifikacije planetov oz. zahtev, ki jih mora izpolnjevati nebesno telo, da je uvrščeno med planete.

Sklenili so, da mora telo krožiti okoli Sonca, da mora biti okroglo (oziroma ga mora v okroglo obliko "stisniti" gravitacija) in da mora imeti dovolj prostora okoli sebe. Ravno zadnje zahteve Pluton ni izpolnjeval, saj se njegova orbita deloma prekriva z Neptunovo oz. jo seka. Mednarodno glasovanje je pokazalo, da je več znanstvenikov naklonjenih tem zahtevam, tako da so Pluton uradno degradirali v pritlikavi planet.

Kritike definicije se pojavljajo že vse od začetka

Sočasno so se že pojavile kritike odločitve, češ da je IAU takšno odločitev sprejela zgolj zato, ker se je bala "poplave" novih planetov in posledično težav pri njihovi klasifikaciji. Med glasnimi kritiki te odločitve je že leta tudi eden vodilnih strokovnjakov na področju planetov Alan Stern, ki je sočasno tudi vodja skupine, ki že od leta 2015 proučuje posnetke in podatke, ki jih je v preletu Plutona zbrala sonda New Horizons. "Če bi Zemljo postavili na mesto Plutona, bi se gibala po isti orbiti, kar pomeni, da bi tudi izgubila status planeta," je pred meseci opozoril v pogovoru za CNN.

Ravno posnetki sonde New Horizons, za katere pri Nasi pravijo, da "kažejo, da so Pluton in njegovi sateliti precej kompleksnejši, kot je bilo videti", so zdaj eden ključnih argumentov pri debati, kaj bi moralo biti ključnega pomena pri definiciji planeta. Stern in številni drugi namreč zagovarjajo t. i. geofizično definicijo, torej kaj mora planet imeti, da je planet, ne upošteva pa npr. sporne tretje točke IAU-jeve definicije.

Samo ena raziskava upoštevala definicijo glede prostora okoli orbite

"IAU med drugim trdi, da je definicija proučevanja osnovnega elementa planetarne znanosti, planeta, utemeljena glede na konceptu, ki ga v raziskavah sploh nihče ne uporablja," je v izjavi za CNN opozoril Philip Metzger in dodal, da je njegova ekipa pregledala več kot 200 let astronomskih raziskav in našla samo eno, ki je v svojih analizah upoštevala zahtevo po prostoru okoli planetove orbite, torej tisto, zaradi česar je Pluton "padel" med pritlikave planete.

Številni znanstveniki so zaradi vsega omenjenega izkoristili Bridenstinovo morda malce ponesrečeno izjavo in znova izpostavili razpravo o statusu Plutona, z navdušenjem pa so se jim pri zahtevah pridružili številni ljubitelji astronomije, ki so prepričani, da Pluton nikoli ne bi smel biti degradiran v pritlikavi planet.