Sporazum bo podpisan v četrtek na tretji mednarodni konferenci Kode življenja. Tehnologijo bodo nato lahko uporabili na različnih področjih, tudi za odkrivanje nedovoljene trgovine z ogroženimi vrstami. Podatki bodo shranjeni v po vsem svetu dostopni podatkovni bazi.

Tehnika do zdaj le za živali, po novem še za rastline
Patricia Escalante, vodja zoološkega oddelka na mehiški univerzi, ki gosti konferenco, je pojasnila, da je opremljanje vrst s kodo orodje, s katerim bodo vrste identificirane hitreje, ceneje in bolj natančno kot pri obstoječih metodah. David Schindel, generalni sekretar konzorcija Koda življenja, je dejal, da znanstveniki DNK-tehnologijo uporabljajo za razkrivanje skrivnosti. Začnejo s poznano vrsto, ki jo je pred tem identificiral poznavalec. Nato odvzamejo delček tkiva in iz njega pridobijo DNK. Pri tem se preučuje le majhen del genoma, okoli 650 osnovnih parov. Za primerjavo: človeški genom ima tri milijarde osnovnih parov. Nato se naredi na milijone kopij DNK-ja, ki so nato na voljo znanstvenikom o svetu.

To tehniko pri živalih uporabljajo že od leta 2003, sistem pa do zdaj ni deloval za rastline. Treba je bilo namreč identificirati tudi različne DNK-regije, ki imajo zelo pomembne značilnosti in so enostavne za obdelavo, da se jih dobiti iz propadajočih rastlin, se razlikujejo glede na vrste.

Odgovor o vrsti v nekaj urah
Sprva je bilo v igri kar nekaj različnih zapisov kod, potem pa so sta ostali le še dve možnosti. Na konferenci bodo tako potrdili izbiro najustreznejšega načina identificiranja rastlin. Schnidel je dejal, da je ena od prednosti tehnologije hitrost in lahkota, s katero je mogoče identificirati vrste. Odgovor je tako mogoče dobiti že v nekaj urah, kar pomeni, da mogoče material uporabiti mnogo učinkoviteje pri obravnavanju težav, kot so škodljivci za žita ali širjenje bolezni, je dejal Schindel. Tako ne bo več treba čakati na specialista botanike, ki moral pregledati vzorec, da bi natančno določil vrsto. Vse prevečkrat je nedovoljeno požagan les takoj predelan v pohištvo, tako da je njegov izvor težko ugotoviti. Z DNK-kodo pa bo to precej lažje. Znanstveniki upajo, da bodo v okviru projekta Mednarodna koda za življenje v naslednjih petih letih na seznam uvrstili deset odstotkov vrst.