Načrtovanje te ureditve so ob zgražanju nasprotnikov začeli pred letom dni, in kot kaže, se v britanski vladi načrtov trdno držijo. Ob koncu javne razprave je načrt, ki je prejel več kot 2.000 pripomb javnosti, pregledala še strokovna komisija. Zadržkov ni izrazila.

Kot poroča BBC, bo njihovo zdravstveno ministrstvo uredilo še nekaj tehničnih podrobnosti, takoj zatem pa bo predlog poslan v parlament. Če ga bo vladajoča večina podprla, bo Velika Britanija prva država na svetu, ki bo staršem omogočila dodajanje DNK tretje osebe v zarodek. Razvili so ga na univerzi v Newcastlu, prve pare pa naj bi začeli "zdraviti" že prihodnje leto.

Na Kitajskem se je slabo končalo
V vseh drugih evropskih državah je modificiranje človeškega dednega materiala, genoma, prepovedano. Pred desetletjem so po poročanju Independenta s podobnim postopkom poskušali na Kitajskem, a so se vsi primeri končali s smrtjo.
Prenašanje dednih bolezni
Kot pojasnjujejo predlagatelji, bo medicinski postopek staršem z nekaterimi resnimi dednimi boleznimi omogočil, da svojih telesnih omejitev ne prenašajo na potomce. Gre za mitohondrijske bolezni, ki pri otroku privedejo do mišične oslabelosti, srčne odpovedi in slepote.

Človeška celica je, poenostavljeno, sestavljena iz zunanje membrane, jedra z dednim DNK-materialom in celičnih organčkov, ki opravljajo vsak svojo vlogo.

Mitohondriji imajo svoj DNK
Med celične organele spadajo tudi mitohondriji, ki igrajo vlogo "elektrarn", saj iz hrane izhajajočih snovi pridobivajo energijo. Po splošno sprejeti razlagi so bili mitohondriji nekoč prostoživeče bakterije, ki so jih celice pogoltnile vase, zdaj pa oboji živijo v sožitju. Mitohondriji imajo tako lasten dedni material, lastno DNK-molekulo, ki naj bi zgodovinsko gledano izhajala iz bakterij.

Dve ženski, en moški
Vanjo - in ne v osrednjo DNK-molekulo celice - nameravajo poseči znanstveniki v predlaganem postopku. Na začetku posega bi imeli dve jajčeci: eno materino in eno, ki bi ga podarila druga ženska.

Iz podarjenega jajčeca bi izločili celično jedro, vključno z osrednjim genskim materialom, in ga uničili. Ohranili pa bi mitohondrijski DNK darovalke. V razjedreno jajčece bi nato vnesli jedro iz jajčeca "prave mame" in ga oplodili s spermijem očeta. Na koncu bi tako imeli zarodek z osrednjim DNK ene ženske in moškega in mitohondrijskim DNK še ene ženske.

Mitohondrijski DNK nas ne "določa" kot osebe
Predlagatelji poudarjajo, da mitohondrijski DNK ne vpliva na to, "kar nas določa kot osebo", torej na videz in osebnost, zato po njihovem mnenju ne gre za oblikovanje otrok. Ko je mitohondrijski DNK matere pokvarjen in bi - ob dejstvu, da se vedno na potomce prenaša po ženski strani - na potomce položil breme dednih bolezni, potem je ta postopek rešitelj življenj, še dodajajo po poročanju Guardiana.

Darovalka mitohondrijskega DNK bi ostala anonimna.

V Veliki Britaniji naj bi se z okvaro mitohondrijev rodil en otrok na 6.500, s tem postopkom pa bi pomagali do petim družinam letno. Znanstvena srenja je takšen razvoj dogodkov pozdravila, našli pa so se tudi glasovi proti.

Proti oblikovanju otrok
Kritiki trdijo, da strokovna skupina res ni našla nevarnosti za prvega potomca po postopku, ne more pa izločiti morebitnih nevarnosti in defektov, ki bi se lahko aktivirali v naslednjih generacijah. Poleg tega gre po njihovem mnenju za še en neetičen korak v smeri oblikovanja otrok.

"Čez 15 let se bomo sredi cvetočega trga oblikovanja otrok ozrli nazaj in videli, da smo ta trenutek prestopili ključno etično mejo," je za BBC izjavil David King iz civilnodružbene skupine Human Genetics Alert, ki se ukvarja z opozarjanjem na negativne posledice genetske modifikacije. Prvič do zdaj bodo namreč modificirali zarodek, sprememba pa se bo prenašala iz generacije v generacijo.