Dandanes ima homo sapiens sapiens zagotovljeno prevlado na planetu. Vsaj glede ljudi. Ni namreč nikakršnih živih neandertalcev, ki bi nam bili v človeškosti konkurenca. V zgodovini pa je bilo precej drugače. Na Zemlji je obstajalo veliko človeških vrst, ki so ali izumrle ali se s parjenjem "stopile" z drugimi tipi človeka. Glede na sveže ugotovitve, objavljene v znanstveni reviji Nature, smo verjetno "bogatejši" še za eno vrsto.

Veliko, veliko incesta
Poleg že dolgo znanih neandertalcev in homo sapiens sapiensov so na Zemlji živeli tudi t. i. denisovanci, katerih ostanke so leta 2010 našli v odročni sibirski jami Denisova. In kot kaže, je bilo to tudi prizorišče intenzivnega rasnega mešanja. In veliko, veliko incesta.

Ta jama je bila naseljena izjemno dolgo, v njej pa so se zvrstile številne vrste človeka. Zadnja je bila seveda naša vrsta sodobnega človeka, saj je v njej nedavno živel redovnik puščavnik. Prastare prednike ter njihove za današnje standarde sprevržene navade je razkrilo kopanje globoko v plasti usedlin.

Tam so našli ostanke kosti, iz njih pa izolirali DNK. Dokaj uspešno. Kot poroča USAToday, analiza deoksiribonukleinske kisline kaže, da so tam in takrat prisotni neandertalci, denisovanci in homo sapiens sapiensi ne le spolno občevali med seboj, temveč ignorirali skoraj vse tabuje incesta ter ustvarjali izjemno zapletene sorodstvene povezave.

Prva kost, na kateri so znanstveniki naslikali starodavno zgodbo, izhaja iz prsta na nogi odrasle neandertalke, ki je živela pred približno 50.000 leti.

Njena oče in mati sta se še (pre)dobro poznala. Sodeč po analizi DNK sta bila ali dedek in vnukinja, stric in nečakinja ali pa celo polbrat in polsestra.

Malo neandertalcev, malo partnerjev
Ista analiza še kaže, da to ni bil izoliran dogodek, temveč da je tovrstno razmnoževanje najti še daleč navzgor po družinskem drevesu. Neandertalci so bili v takšne incestne zgodbe bržkone prisiljeni, saj je bila njihova populacija zelo maloštevilna, najti partnerja za "zmenek" pa precej zahtevna naloga.

Tudi zato so, kot za raziskavo USAToday interpretirajo na nemški univerzi Tübingen, neandertalci "posegali" tudi po ženskah vrste homo sapiens in skrivnostnih denisovankah.

Denisovanci s homo erectusom?
To pa še ni vse. V isti jami so našli tudi 80.000 let staro prstno kost denisovancev. Tudi iz nje so uspešno rekonstruirali genom in našli dodatne ljubezenske zgodbe. Tokrat s precej starejšim partnerjem, poroča BBC. Kot ugibajo avtorji raziskave v reviji Nature, so denisovanci najbrž spolno občevali s homo erectusom, vrsto, ki je obstajala v času med 2 milijonoma do 50.000 let pred Kristusom. Poudarek je na - ugibajo.

Popoln genom neandertalca
Raziskava je postregla s še enim izjemnim rezultatom. Iz neandertalskega nožnega prsta in zoba, najdena sta bila v isti jami, so znanstveniki po novi metodi nemškega instituta Planck sekvencirali popoln genom te stare podvrste, ki je izumrla pred 30.000 leti.

Današnji človek (homo sapiens sapiens), denisovanec in neandertalec glede na dozdajšnja spoznanja vsi izhajajo iz skupnega prednika. Razkol v različne veje naj bi se zgodil pred okoli 400.000 leti. Novi podatki kažejo, da so se neandertalci in denisovanci ločili pred okoli 300.000 leti, pa tudi, da so si precej sorodni.

Skrivnostni četrti človek?
Analiza denisovanskega DNK kaže, da med 2,7 do 5,8 odstotka genoma izhaja iz skrivnostne, četrte vrste človeka, ki je takrat še obstajala. Kot že rečeno, raziskovalci ugibajo, da bi sled utegnila pripadati homo erectusu, a v to niso prepričani. Druga skupina španskih znanstvenikov je šla korak dlje: ti menijo, da gre za homo antecessorja, katerega fosile so našli v bližini mesta Burgos v Španiji. O tem poroča New York Times.

Kakor koli, dejstvo ostaja, da drobni sledovi DNK teh treh omenjenih prastarih ljudi še danes "živijo" v nas, homo sapiens sapiensih.