1. Zmaj oskrbel MVP, abrahamovki dostavil sladoled

V nedeljo ob 9.14 po našem času je bila s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstreljena raketa Falcon 9 podjeta SpaceX. Prva stopnja je dobrih 10 minut pozneje uspešno pristala na novi robotski ladji A Shortfall Of Gravitas, tretji SpaceX-ovi.

Druga stopnja rakete je v nižjo Zemljino tirnico ponesla tovorno vesoljsko ladjo Dragon misije CRS-23. Zmaj se je na modul Harmony Mednarodne vesoljsko postajo (MVP) samodejno priklopil naslednji dan ob 16.30. Dostavil je 2180 kilogramov tovora, od tega za 950 kilogramov novih znanstvenih poskusov, kar je posadka že prenesla na postajo, sporoča Nasa. Podrobnosti o novih eksperimentih so na voljo tukaj.

Video 1: Posnetek izstrelitve

Video 2: Priklop vesoljske ladje

Sorodna novica Astronavtki za abrahama z Zemlje poslali pošiljko sladoleda

Tokrat uporabljeni Dragon je že bil v vesolju na misiji CRS-21 (poglavje 2). Je večji in nadgrajen v primerjavi z Zmaji, ki so leteli v prejšnjem desetletju. A tokrat ni bil do vrha napolnjen, zaradi epidemije jim dela načrtovanega tovora ni uspelo pravočasno dostaviti.

Se je pa v tovoru znašla neobičajnost: sladoled. Sladka pregreha je bila darilo za astronavtko Megan McArthur, ki je v vesolju praznovala abrahama. Več v MMC-jevi novici levo.

Še hitra zanimivost: McArthur je objavila viralen posnetek, kako si v vesolju umiva lase (desno).

Ruski vesoljski sprehod

V petek sta kozmonavta Oleg Novicki in Pjotr Dubrov opravila 7 ur in 54 minut dolg vesoljski sprehod, potreben zaradi prihoda novega modula Nauka (poglavje 1). Na modul sta priklopila električne kable z ameriškega odseka, ki skrbi za električno energijo, nekaj prijemališč za prihodnje vesoljske sprehode. Po navedbah ruske vesoljske korporacije Roskozmos sta priklopila tudi Ethernet kabel, čeravno ruski vesoljski novinar Anatolij Zak poroča, da so nalogo prestavili v prihodnost. Nasploh sta se kozmonavta spopadala s številnimi težavami, denimo "trmastimi" vijaki, in bila v precejšnjem zaostanku. Za polno integracijo bo sicer potrebnih še okoli deset vesoljskih sprehodov. Naslednji bo 9. septembra.

Video 3: Posnetek vesoljskega sprehoda

Video 4: Kratka Nasina animacija sprehoda po prvotnem načrtu

2. Ko raketa poleti bočno

Ameriškemu podjetju Astra je spodletela tudi tretja izstrelitev rakete Rocket 3.

Raketa je z izstrelišča Kodiak (Aljaska, ZDA) vzletela v nedeljo ob 0.35 po našem času, piše v sporočilu za javnost. Sekundo po prižigu se je nagnila in kakšnih deset sekund letela zgolj bočno in šele zatem zmogla dejanski vzpon v nebo. A ker je letela zunaj načrtovane poti in potrošila preveč goriva, so jo po dveh minutah in pol na 50 kilometrih višine ugasnili, nato je padla v ocean.

Vzrok? Eden izmed petih motorjev je v prvi sekundi poleta ugasnil, sporoča podjetje. Na posnetku pa je videti, da se je od vznožja takrat deloma odtrgal kos, morda zaradi manjše eksplozije. Strokovnjaki so bili navdušeni nad zmožnostjo rakete, da se nemudoma prilagodi, stabilizira in nadaljuje pot. S tem je podjetje tudi precej prihranilo, obnova izstrelišča ni poceni. Posledično so v Astri nad izidom zadovoljni. So zelo blizu zastavljenemu cilju, dostavljanju 150 kilogramov tovora v nižjo Zemljino tirnico (dolgoročno ciljajo na 500 kg), in že pripravljajo naslednjo Raketo 3. A počasi bodo morali obljube svojim delničarjem izpolniti, vseh pet njihovih dozdajšnjih raket je namreč zatajilo.

Astra je zagonsko podjetje, ustanovljeno leta 2016, čeprav korenine segajo vse do leta 2005. Ustvariti želi enostavne in poceni rakete za lahke tovore in zajahati val malih satelitov, teh se izstreljuje vse več.

Toda podobne namere imajo tudi številna druga zahodna podjeta, denimo Relativity Space, Firefly, Virgin Orbit, Rocket Factory Augsburg, ArcaSpace (z raketo na vodo), tudi Kitajska ponuja svoj nabor (poglavje 3); in vprašanje je, ali bo prostora dovolj za vse. Po strokovnih medijih je brati bojazni, da bo mehurček prej ali slej počil, tudi zato, ker večja izstrelitvena podjetja, denimo SpaceX ali ArianeSpace, na svoje rakete nameščajo razdelilnike, ki omogočajo pritrditev več deset manjših satelitov hkrati, s čimer precej krčijo zeljnik za manjše rakete.

Video 1: Celoten posnetek dogodka

Video 2: Sama izstrelitev

3. Ko raketa eksplodira v zraku

Eden izmed zgoraj omenjenih, Firefly Aerospace, je prav ta teden doživel svoj ognjeni krst. Prvič je izstrelil svojo novo raketo in poskrbel za spektakularne prizore.

Raketa Alpha je z vojaške baze Vanderberg (Kalifornija, ZDA) poletela v četrtek. Spočetka je vse kazalo dobro, Alpha se je vzpenjala v ognju štirih kerozinskih motorjev Reaver. Toda po 67 sekundah ni dosegla največjega stresa zaradi aerodinamičnih sil, v prenosu so to naznalili šele po okoli dveh minutah in pol. Raketa torej ni gnala kot načrtovano. Okoli tri minute po vzletu se je začela prekopicevati, razpadati, nato je eksplodirala. Z Baze vesoljskih sil Vanderberg so sporočili, da so polet prekinili oni. Podjetje je z doseženim zadovoljno, prestali so nekaj uvodnih faz poleta in zbrali dragocene podatke, šlo je za testni polet in tak izid ni neobičajen. Za podjetjem je kar težka zgodba, z razvojem poenostavljenih, cenejših raket se trudijo že od leta 2014, vmes so enkrat bankrotirali, nato dobili rešitelja, ukrajinskega vlagatelja Maksa Poljakova, in začeli znova.

Alpha je 30 metrov visoka, dvostopenjska raketa, ki v nižjo Zemljino tirnico (po navedbah podjetja) zmore eno tono. V načrtu imajo še dve Beto z zmogljivostjo 8 ton v nižjo Zemljino tirnico, in krilato, večkrat uporabno Gammo.

Video: Posnetek izstrelitve

4. Rutinska izstrelitev za Kitajce

V torek ob 5.41 po našem času je bila s Šičanga na jugozahodu Kitajske izstreljena raketa Dolgi pohod-3B. Tovor: eksperimentalni komunikacijski satelit (TJSW7), piše agencija Šinhua. To je bila 386. izstrelitev v raketni družini Dolgi pohod.

Video: Izsek iz izstrelitve

5. Bransonov Virgin Galactic za zdaj prizemljen

Sorodna novica FAA (za zdaj) Virgin Galacticu prepovedal vesoljske izlete

Britanski bogataš Richard Branson je na začetku julija poletel več kot 80 kilometrov in nazaj v raketoplanu lastnega podjetja Virgin Galactic (poglavje 1). Pohvalil se je s potjo v vesolje, nedvomno mu je bilo tudi v zadovoljstvo, da je pri tem za las prehitel "konkurenčnega" bogataša Jeffa Bezosa z njegovom Blue Originom. A kot kaže, s poletom ni bilo vse v redu. Ameriški medij New Yorker namreč poroča, da sta pilota (najbrž namenoma) prezrla najprej rumeno, nato pa rdečo opozorilno luč v kabini. Alarm je med vzponom opozarjal, da plovilo ne gre po načrtovani poti. Pilota sta se namesto za prekinitev poleta odločila za nadaljevanje in ročno prilagajala naklon. Paraboličen polet je sicer minil mirno, a plovilo je bilo za dobro minuto in pol zunaj območja, ki ga je predhodno odobril ameriški regulator poletov (Zvezne agencije za letalstvo, FAA). Agencija je zato sprožila preiskavo, Virgin Galacticov raketoplan pa ostaja prizemljen.

Sorodna novica Milijarder Branson uspešno do vesolja in nazaj

Podjetje sicer optimistično namerava že ta mesec "v vesolje"prepeljati tri predstavnike italijanske vojske. V odzivu na pisanje New Yorkerja je navedlo, da je polet minil popolnoma varno in znotraj načrtovanih parametrov, pilota pa da sta se pravilno odzvala na visokovišinske vetrove. Zgodbo pa jim je prek Twitterja pokvaril Mark Stucky, Virgin Galactiov nekdanji pilot. Zapisal je: "Današnja najbolj zavajajoča izjava je Virgin Galacticova. Dejstvo je, da so bili vetrovi lepo znotraj omejitev, pilota nista dosegla pravilnega naklona in nista naredila ničesar oprijemljivega, da bi naslovila napako pri trajektoriji, in sta vstopila v zračni prostor tipa A brez dovoljenja."

6. Roverju Perseverance v drugo (skoraj) uspelo pridobiti vzorec

Nasinemu roverju Perseverance je pred dvema tednoma spodletelo pri nabiranju prvega vzorca Marsa (poglavje 6). Povrtal je v skalo in nasploh postopek opravil po načrtu, a na koncu materiala v končnem cilju, titanijevem tulcu, ni bilo, domnevno zato, ker je bil vzorec nepričakovano sipek.

Nasa je ta teden postopek ponovila na drugi skali (posnetek zgoraj). Za zdaj kaže bolje, vzorec je ostal v odprtini v sredi vrtalnika, v kar so se pri Nasi prepričali s fotografiranjem. Sledi vnos v titanijev tulec, ki se nahaja v roverjevem "drobovju". Po načrtu bo z leti zbral dobrih 40 vzorcev in jih pustil na površju, konec desetletja pa naj bi jih pobrala druga Nasina in Esina robotska misija ter jih odnesla na Zemljo.

Perseverance se od letošnje pomladi vozi po kraterju Jezero, kjer naj bi bilo davno tega jezero, domnevno pa tudi za razvoj življenja primerne razmere.

Video: Kako Perseverance vzorči

7. Kitajski rover opravil svojo prvotno misijo

Kitajski marsovski rover Žurong na površju Marsa deluje 100 dni in je prevozil 1 kilometer, sporoča Kitajska narodna vesoljska administracija (CNSA). S tem je izpolnil svojo temeljno misijo, vse naprej je "bonus". V okviru iste odprave na nebu že 403 dni kroži orbiter Tjanven-1.

Rover je nedavno posnel obširno panoramo, ki jo je bilo s svojevrstnega kitajskega medmrežja težko sneti. MMC se pri tem za pomoč zahvaljuje uporabnikom. Vidna je kot naslovna v tem poglavju, polna kakovost pa je na voljo v okvirčku desno.

Kitajska je z marsovsko misijo uspela v prvem poskusu in tako dokazala, da je z razlogom zdaj druga vesoljska sila sveta. Ne le to, zdaj že razvijajo svoj mali marsovski helikopterček po vzoru Nasinega Ingenuityja, poroča SpaceNews (na fotografiji desno).

8. Lenarčič bo sodeloval pri kalibraciji Esinega satelita

Septembra letos bodo raziskovalci Univerze v Novi Gorici, podjetja Haze Instruments in slovenski ekstremni pilot Matevž Lenarčič na Zelenortskih otokih sodelovali pri projektu JATAC (Joint Aeolus Tropical Atlantic Campaign), ki poteka v organizaciji Evropske vesoljske agencije (ESA), so sporočili z Univerze v Novi Gorici.

Drugi sodelujoči so še ameriška Nasa, francoski CNRS, nemški DLR, grški NOA in Ciprski inštitut. Z meritvami v zraku in na tleh bodo preučevali natančnost satelitskih meritev, podnebne spremembe in uporabo vseh teh meritev v modelih Zemljinega ozračja. Griša Močnik in Lenarčič bosta nad vzhodnim Atlantikom letela v času preletov satelitov, na različnih višinah 3‒4 ure v radiju 500‒600 km okrog otoka Sao Vicente.

Sorodna novica Evropska vesoljska agencija izstrelila satelit, ki bo povečal natančnost vremenske napovedi

Projekt je namenjen preučevanju atmosferskih razmer in merjenje lastnosti aerosolov pri transportu saharskega peska, črnega ogljika in drugih delcev prek Atlantika in vpliva na globalno podnebje. Inštrumenti bodo vgrajeni v letalih: DC-8 (NASA), dva Falcona 20 (CNRS in DLR) in slovenski Advantic – WT10 Research.

Poleg meritev z letali bodo merili tudi s tal z lidarji. Vse te meritve bodo služile kalibraciji lidarja na satelitu Aeolus, s katerim ESA meri hitrosti vetra po celem površju Zemlje in po različnih višinah. Rezultati meritev bodo objavljeni v znanstveni literaturi in bodo služili za preveritev meteoroloških in podnebnih modelov.

9. FOTO: Ida iz vesolja

Sorodna novica V ZDA zaradi Ide umrlo najmanj 22 ljudi, New York ohromljen

Orkan Ida je konec preteklega tedna razdejal Louisiano in dele Misisipija, nato se je pomaknil proti severovzhodu ZDA in presenetila s silovitostjo nalivov in vetra. V New Jerseyju in New Yorku je povzročil rekordne padavine. Skupno število smrtnih žrtev se je povzpelo že na 46.

Zaradi neurja je brez elektrike ostalo najmanj 220.000 odjemalcev na severovzhodu ZDA in celo v mestu New York je brez elektrike ostalo 35.000 ljudi. Letošnja orkanska sezona v Atlantiku sicer še zdaleč ni končana. Nastal je že orkan Larry, ki se lahko do nedelje okrepi v uničujoč orkan 4. stopnje.

Seveda so orkani ogromen vremenski pojav, ki se ga da lepo preučevati iz Zemljinih tirnic. Prilagamo tri fotografije z Mednarodne vesoljske postaje in eno satelitsko (GIF).

10. FOTO: Neobičajna galaksija, Kentaver A

Ta teden izpostavljamo astronomski dragulj, bližnjo galaksijo, ki je zaradi bližine, nenavadnega videza in morfologije redna tarča astrofizikov.

To je Kentaver A, 12 milijonov svetlobnih let oddaljena galaksija. Nazadnje jo je posnel 4-metrski teleskop Victor M. Blanco v Čilu. Na zgornji fotografiji je lepo razvidna neobičajna oblika: kroglasta struktura iz svetlih, relativno novih zvezd, ki jo prekriva trak temnejšega prahu in plinov. Razburkana oblika je posledica "trka" dveh galaksij, večje eliptične in manjše spiralne, nedavno v preteklosti. Dogodek je tudi sprožil množično nastajanje novih zvezd, nekatere izmed njih pa je vrgel daleč ven, na razdalje, kjer jih v običajnih galaksijah redko najdemo (več o tem je razložil Portal v vesolje). Kentaver A ima aktivno galaktično jedro, supermasivno črno luknjo z maso 55 milijonov Sonc, v katero potuje, se okoli nje vrtinči in segreva velika količina snovi, ki močno sveti. Aktivno jedro je tudi vir dveh snopov snovi, ki potujeta s polovično hitrostjo svetlobe.

Kentaver A je nam najbližja galaksija z aktivnim galaktičnim jedrom, je peta najbolj svetla galaksija na našem nebu.*

^{* V članku je sprva pisalo, da je Kentaver A viden s prostim očesom. V resnici je viden s teleskopi, z očesom je vidna sosednja planetarna meglica Omega Kentavra. Avtor se za napako opravičuje in zahvaljuje uporabniku Žlinkrof za opozorilo.}

Za primerjavo: tako je izsek sosede pred leti posnel vesoljski teleskop Hubble (polna kakovost, 42, 5MB).

Tako pa je videti skozi naprave Evropskega južnega observatorija (polna kakovost, 14 MB):

Pa vesoljskega teleskopa Chandra, ki gleda v gama svetlobi in lažje vidi jedro:

Video: Navidezno potovanje do Kentavra A

Video 2: Hubblov pojasnilnik

11. SKOK V ZGODOVINO: 50 let Lune 18

Pred točno 50 leti je potekala sovjetska robotska odprava Luna-18. Izstreljena je bila 2. septembra 1971 na raketi Proton. 5,6-tonska sonda se je pet dni pozneje utirila v tirnico okoli Lune in jo 54-krat obkrožila, nato se je spustila proti površju. V trenutku, ko bi morala varno pristati, so z njo izgubili stik, zato domnevajo, da je treščila. Pozneje so Sovjeti objavili, da so bile "okoliščine za pristajanje na goratem terenu neugodne". Tako kot predhodnica, Luna-16, bi morala pobrati vzorec materiala in ga prinesti na Zemljo. S tem so si Sovjeti blažili "rane" ob ameriških pristankih na Luni s posadkami.

NA VIDIKU:

Četrtek, 9. september ‒ MVP ‒ vesoljski sprehod