17. polet New Sheparda
Ameriško podjetje Blue Origin je 17. izstrelilo raketo in kapsulo New Shepard. To je bil 8. polet istega sistema, ki je večkrat uporaben, so sporočili iz podjetja.
Na parabolični, podorbitalni polet do višine 105 kilometrov so tokrat poslali tovor. Za Naso so testirali tehnologijo, namenjeno natančnemu pristajanju, kar bo prav prišlo pri odpravah na Luno v okviru programa Artemis (več tukaj).
Prejšnjič je New Shepard vseboval posadko, med drugim lastnika podjetja in milijarderja Jeffa Bezosa in 82-letno pilotko Wally Funk, ki je s tem postala najstarejša oseba v vesolju (doslej je to bil John Glenn). Podjetje namerava to nadaljevati, pri čemer cena vozovnice še ni znana, zagotovo pa ne bo manjša od 250.000 dolarjev.
Video: Posnetek dogodka
Niso vrgli pristajalnika v koruzo
Blue Origin sicer nadaljuje boj, da bi postal proizvajalec lunarnega pristajalnika za Artemis. Kot je znano, je Nasa razvoj skupaj z nekaj milijardami dolarjev presenetljivo podelila konkurenčnemu podjetju SpaceX (poglavje 1). Bezos je zato osebno pisal administratorju Nase Billu Nelsonu in ga pozval, naj k projektu povabi še enega izvajalca in s tem ohrani konkurenco. Poudaril je, da je SpaceX-ov Starship eksperimentalno plovilo, ki prinaša precej tveganj, medtem ko Blue Originov konzorcij oz. Nacionalna ekipa izgotavlja klasičen pristajalnik, podoben tistim iz odprav Apollo. Ne le to, Blue Origin bo sam navrgel dve milijardi v razvoj in ga nadaljeval, dokler država ne popravi svoje "napake". Poleg pisma je podjetje vložilo več pritožb in želi tudi po pravni poti doseči svoje, kar nekoliko zavira celoten program Artemis, v nezadovoljstvo Nase.
Blue Origin se z lunarnim pristajalnikom ukvarja že pet let in je resno računal, da bo prvi izbranec pri Artemisu, če že ne drugi. Toda ameriška politika je Nasi navrgla premalo denarja in agencija se je nato odločila za enega, najcenejšega ponudnika. Saga z lunarnim pristajalnikom se bo nadaljevala.
2. Še 34 OneWebov na nebu
V nedeljo ob 00.13 po našem času so z izstrelišča Bajkonur izstrelili raketo Sojuz-2.1b, sporoča Roskozmos. V nižjo Zemljino tirnico je uspešno dostavila 34 satelitov OneWeb, namenjenih satelitskemu dostopu do medmrežja. S tem se je konstelacija povečala na 288.
OneWeb je lani skoraj propadel, potem ga je rešila britanska vlada in nekaj investitorjev, zato nadaljuje delo. Medtem so podobne konstelacije napovedali Amazon, Kitajska in drugi akterji, kar pomeni, da bo nočno nebo razmeroma kmalu polno potujočih, svetlečih se pik.
Video: Posnetek dogodka
3. Rusija za luknjo v Sojuzu še vedno krivi Američane
Odnosi med Rusijo in ZDA se tudi glede vesolja vse bolj krhajo. Rusija namreč vztraja pri stališču, da so ameriški astronavti namenoma sabotirali vesoljsko ladjo Sojuz, ko je bila ta priklopljena na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Ko je vesoljska ladja preluknjana
Zgodba sega v avgust leta 2018, ko je z Mednarodne vesoljske postaje nenadoma začel uhajati zrak. Sprva so mislili, da je bil kriv udarec mikrometeoroida, kmalu zatem pa ugotovili, da plini uhajajo iz vesoljske ladje Sojuz MS-09, in v njej našli luknjo. Postalo je jasno da je nastala z vrtalnim strojem in da je nekdo poskusil povrtati večkrat, preden je uspel.
Zdela se je kot napaka v proizvodnji, a ruski mediji so razlago nemudoma zavrnili. Kommersant je tedaj zapisal, da so okoli milimetrske luknje našli sledi lepila, ki se v proizvodnji ne uporablja.
Še več, Kommersantov "vir pri Roskozmosu" je dejal, da je luknja zagotovo nastala v vesolju, saj da je pri delu v mikrotežnosti jasno razvidno, da se nekdo pri vrtanju ni imel kam upreti.
Preiskovalci so se tedaj lotili hipoteze, da so v Sojuz MS-08 nepooblaščeno vstopili zahodni astronavti in izvedli sabotažo. Zakaj pa? Razlog naj bi bil v slabem zdravstvenem stanju enega izmed članov posadke, ki naj bi ga želeli čim prej vrniti na Zemljo, z luknjo pa naj bi Ruse prisilili k čimprejšnjemu odhodu vesoljske ladje. Tako bi se tudi izognili dodatnim stroškom (tedaj so ljudi vozili samo ruski Sojuzi).
Nove, podrobnejše obtožbe
Tri leta zatem ruski preiskovalci vztrajajo pri teh hudih obtožbah. Tokrat "neimenovani vir v ruski vesoljski industriji" citira agencija TASS.
Če verjamemo ameriški ArsTechnici, je ta vir kar prvi mož Roskozmosa Dimitrij Rogozin.
Tokrat so Rusi "osumljenko" tudi poimenovali: Serena Auñón-Chancellor (Nasa). V orbiti je namreč imela vensko trombozo, torej zamašitev zaradi krvnega strdka. Zaradi tega bi se lahko psihološko zlomila in s sabotažo tako Roskozmos kot Naso prisilila, da se čim prej vrne na tla.
TASS navaja, da ravno v času, ko so prvič zaznali puščanje, kamera pred vhodom v Sojuz ni delovala. Rusi so svoje kozmonavte podvrgli testom laži, medtem ko je ameriška stran zahtevo po tem zavrnila, prav tako zahtevo po pregledu orodja, ki ga imajo na postaji.
Kot argument, zakaj luknja ni nastala v proizvodnji, pa je TASS tokrat navedel, da bi puščanje zagotovo pokazal vakuumski preizkus vesoljske ladje v laboratoriju (čeprav bi hipotetični delavec lahko luknjo zamašil, denimo z močnim lepilom, v vesolju, kjer so visoke temperaturne razlike, pa bi čep popustil).
Nasa se na navedbe sprva ni odzvala, nato pa je vodja Nasinega programa za polete s posadko Kathy Lueders sporočila: "Stojimo za Sereno in njenim profesionalizmom. Menimo, da obtožbe niso kredibilne." Po poročanju ArsTechnice so Američani Rusom sporočili lokacije vseh svojih astronavtov v omenjenem času, a jih to ni prepričalo.
Rogozin je zatrdil, da vzrok pozna, a osebno zapleta ni želel komentirati, poroča Ria Novosti, Resnica o tem bi namreč "škodovala dvostranskim odnosom".
Astronavti so sicer "smetana smetane", izbrani izmed desettisočev kandidatov zaradi svojih izjemnih fizičnih in psihičnih sposobnosti, leta in leta podvrženi nenehnim testom in treningom. S tega vidika je možnost, da bi se astronavt psihično zlomil do mere, da bi začel z vrtalnikom sabotirati vesoljsko plovilo, nizka. Poleg tega je Auñón-Chancellorjeva doktorica medicine in med astronavti specialistka za medicino vesoljskih poletov, prav področje, ki naj bi jo psihično dotolklo.
Od ukrajinske vojne in Rogozinovega prihoda na vrh Roskozmosa naprej se politične napetosti med državama vse bolj selijo tudi na področje raziskovanja vesolja. A takšnih zapletov in javnih obtoževanj med partnerjema, ki tvorno sodelujeta že 25 let, še ni bilo.
Dve odprti možnosti za ROSS in ruska pomoč Starlinerju
Rusija medtem nadaljuje projekt nacionalne vesoljske postaje ROSS, ki naj bi po letu 2025 za rusko stran nadomestila MVP. Rogozin je za TASS potrdil, da sta še vedno odprti dve možnosti njene gradnje. Po prvi bo naklon tira 51,6 stopinje, kar pomeni odklop nekaj obstoječih ruskih modulov MVP-ja in postavljanje ROSS-a v bližini; po drugi pa bo naklon znašal 97 stopinj, kar pomeni letenje čez severni pol, interesno območje Rusije.
Po poročanju Ria Novosti pa je povedal, da bo ROSS temelj razvoja za medplanetarna potovanja. Za ROSS bodo razvili module, kakršni bodo potrebni za odhod človeka globoko v vesolje. Nove tehnologije bodo radikalno drugačne od dozdajšnjih in bodo Rusiji omogočile, da bo v polnosti nadzorovala prostor ne le pod postajo, temveč tudi nad dejanskim vesoljem nad njo, je izjavil.
Pomoč ameriškim inženirjem
Rogozin je priložnost izkoristil za še en ošvrk Američanov. Namreč, Nasa je na začetku avgusta za nekaj dni prestavila izstrelitev nove vesoljske ladje CST-100 Starliner (konkurence Sojuza), ker je novopriklopljeni ruski modul MVP-ja Nauka povzročil varnostni incident (poglavje 1), priklopljen je prižgal pogon in začel sukati postajo. A pozneje se je izkazalo, da ima Starliner lastne težave z motorjem, zato ga je Boeing vrnil v laboratorij, poleta pa verjetno ne bo do konca leta. Rogozin je zadevo komentiral z besedami, da so ruski strokovnjaki pripravljeni Američanom priskočiti na pomoč.
Desno v tvitu je videosporočilo ruskega kozmonavta Olega Novickija iz notranjosti Nauke. Na začetku septembra bo opravil dva vesoljska sprehoda zaradi integracije novega modula.
Vesoljski sprehod bi ta teden morala opraviti tudi zahodna stran, a so ga prestavili zaradi zdravstvenih težav Marka Vande Heia. Sporočil je, da ima priščipnjen živec v vratu.
Luna-25 znova prestavljena
Še ena novica iz ruskega vesolja: ruska robotska vrnitev na Luno je znova prestavljena. Sonda Luna-25 bo izstreljena maja prihodnje leto (namesto oktobra letos), sporoča Roskozmos. Razvoj sonde sega na konec prejšnjega tisočletja, zaradi finančnih in tehničnih težav pa se je zavlekel vse do zdaj. Luna-25 je nepremični robotski pristajalnik, s katerim bodo preizkusili tehnologijo pristajanja na Zemljinem naravnem satelitu, namenjeno tudi prihodnjim ruskim odpravam, do leta 2028 so načrtovane še tri. Ima tudi 30 kilogramov znanstvenih instrumentov, večinoma namenjenih kemični analizi površja. Gre za prvi ruski poskus pristanka na Luni po 70. letih prejšnjega stoletja.
4. Kitajska se loteva gigantskega vesoljskega plovila
Kitajska velesila se je lotila izjemno velikopoteznega projekta: nič manj kot snovanja kilometrske vesoljske ladje, poroča tamkajšnji (državni) medij GlobalTimes.cn. Plovilo bo temelj za dolgoročno širitev globoko v Osončje, pridobivanje oddaljenih surovin in nasploh bivanje človeka zunaj Zemlje. Lahko bi tudi gostila ali pa bila uporabna pri postavljanju orbitalne sončne elektrarne, s katere bi energijo pošiljali na Zemljo (to Kitajska načrtuje do leta 2050).
V zdajšnji petletki (2021–2025) namerava azijska velesila opraviti uvodne študije, torej preveriti, kaj vse je zanjo potrebno, in postaviti osnovno zasnovo.
Projekt je izjemno velikopotezen in obsežen. Človeštvo je samo za Mednarodno vesoljsko postajo potrošilo več kot 100 milijard evrov, gradilo pa jo je dvajset let. Kilometrska konstrukcija bo vsaj za red velikosti zahtevnejši projekt. A kitajsko gospodarsko hitro raste, prej ali slej bo prehitelo tudi ZDA, Kitajska pa tudi sicer svoj ambiciozni vesoljski program zanesljivo nadgrajuje. Ni povsem nerealno, da bi se – ob sodelovanju vsaj dela mednarodne skupnosti – tega nekoč lotila in bomo morda čez 30 let priča gigantski vesoljski konstrukciji.
5. Webb se pripravlja na pot v Francosko Gvajano
Naslednji veliki vesoljski teleskop James Webb bo kmalu naložen na ladjo in bo skozi Panamski prekop odpeljan na izstrelišče v Francoski Gvajani, sporoča Esa. Testiranja so minila, naprava je zložena, zdaj pristojni opravljajo vse potrebno, da se na poti ne zgodi kaj neprijetnega. Po dostavi v Kourou bodo napravo še enkrat preverili in napolnili rezervoarje z gorivom. Izstrelitev je predvidena decembra letos.
Webb se pogosto oglašuje kot Hubblov naslednik, a s tehničnega vidika ni: namesto očesu vidni svetlobi se bo primarno posvečal infrardeči, s čimer naj bi videli še dlje v preteklost, morebiti celo do prvih zvezd in galaksij sploh. Začetek razvoja sega v 90. leta, račun pa se z nenehnimi zamudami vred bliža devetim milijardam evrov. Izstrelitev bo napeta kot že dolgo ne, pa tudi mesec zatem bodo nohti trpeli.
6. Roverju ni uspelo shraniti vzorca
Nasinemu roverju Perseverance po prvem vrtanju ni uspelo shraniti vzorca. Z vrtalnikom se je lotil marsovske skale in s posebnim mehanizmom izvedel shranjevanje materiala v titanijev tulec. Le da so inženirji Nasinega instituta JPL po končanem postopku presenečeno ugotovili, da je tulec ostal prazen. Temeljita analiza je pokazala, da napak ni bilo, da je torej rover vse opravil točno po načrtu. Zdaj domnevajo, da je bila tarča nepričakovano krhka, vzorec pa posledično čezmerno sipek, zato je "ušel" še pred shranjevanjem. Podrobneje tukaj.
Video: Ponazoritev pobiranja vzorca
Zdaj preučujejo drugo bližnjo skalo in ugotavljajo, ali je dovolj trdna, da se ne bo razletela pod silo vrtalnika. Znova želijo poskusiti prihodnji teden.
V roverju je še 43 prostih titanijevih tulcev. Po načrtu jih bo Perseverance napolnil in nato pustil nekje na površju, kjer bodo počakale na konec desetletja. Takrat jih bo predvidoma pobrala naslednja robotska misija Mars Sample Return (sodelovanje Nase in Ese) in jih ponesla na Zemljo.
Perseverance se od letošnje pomladi vozi po kraterju Jezero, kjer naj bi bilo nekoč jezero. Kamnine bodo povedale, ali to drži ali ne in ali so bile razmere za življenje ugodne.
Video: Še sveži posnetek roverja Curiosity
7. Kopica v oblaku
Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo NGC 2164, razsute zvezdne kopice, ki je 160.000 svetlobnih let stran, v satelitski galaksiji Veliki Magellanov oblak.
Razsuta oziroma odprta zvezdna kopica je raztresena skupina zvezd, ki pa je iz našega zornega kota tesno skupaj. Tukajšnje zvezde so vse nastale v približno istem času in so podobne sestave, vendar različne po začetni masi, navaja slovenska Wikipedija.
Veliki Magellanov oblak bo čez približno 2,4 milijarde let "trčil" v našo Galaksijo (zaradi praznine dejanskih trkov najbrž ne bo veliko), tukaj vidne zvezde utegnejo postati del našega širšega domovanja.
8. SKOK V ZGODOVINO: 55 let misije Luna 11
Pred 55 leti se je začela sovjetska misija Luna-11, spominja ruska vesoljska korporacija Roskozmos. Sonda je bila izstreljena 24. avgusta 1966 na raketi Molnija-M (predhodniku današnjega Sojuza 2). 27. avgusta se je utirila v orbito okoli Lune. Njen namen je bil posneti prve fotografije Meseca in Zemlje iz lunarne tirnice. A Sovjete je le za nekaj dni pri tem prehitel ameriški Lunar Orbiter 1, izstreljen le dva tedna poprej, poleg tega je Luni-11 zatajil usmeritveni sistem, zato kamere ni mogla uperiti proti površju Meseca in je pošiljala nazaj črne posnetke. Tudi meritve drugih instrumentov niso obrodile veliko sadov. 1. oktobra je sondi zmanjkalo električne energije in domneva se, da je v roku enega leta treščila v površje Lune.
Podrobnosti o sondi in njenih instrumentih so na voljo tukaj.
NA VIDIKU
Nedelja, 29. avgust – Falcon 9 – Dragon na MVP
Nedelja, 29. avgust – Rocket 3.3 (Astra) – prva izstrelitev
Petek, 3. september – MVP – ruski vesoljski sprehod zaradi Nauke
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje