1. Kitajec na Marsu že prihodnje desetletje?

Kitajska je razgrnila načrte, kako poslati človeka na Mars že sredi prihodnjega desetletja. Novica je presenetljiva, namera visokoleteča, izvedljivost pa visi v zraku. In če drži, utegne sprožiti novo vesoljsko tekmo v polnem zamahu, saj ZDA tega ne bodo mirno gledale.

Načrt je na konferenci GLEX 2021 razkril Vang Šjaodžun, predsednik Kitajske akademije za izstrelitvene tehnologije (CALT), torej glavnega tamkajšnjega proizvajalca raket.

Leta 2030 bodo na Mars poslali robota in ga z vzorcem vred vrnili na Zemljo. Nato bodo na izbrani lokaciji robotsko postavili sistem za izkoriščanje krajevnih virov, tam nameravajo proizvajati vsaj električno energijo in kisik. Sledili bodo človeška odprava, ki bo krožila okoli planeta, pristanek in postavljanje bazne postaje. V tretji fazi bodo vzpostavili "taksistični" sistem do Marsa, vesoljski vlačilec (ali več njih), ki bo stalno krožil med Marsom in Zemljo, na katerega se bodo priključile ladje s posadko ali tovorom. Vlačilce bo gnala jedrska energija.

Video 1: Predstavitev

Sistem je že davno tega predlagal ameriški nekdanji astronavt Buzz Aldrin (Mars Cycler) in tudi uporabljena vesoljska plovila so – sodeč po kitajski predstavitvi – okvirno osnovana na Aldrinovem predlogu.

Video 2: Mars Cycler

Video 3: Tirnica Mars Cyclerja

Odprave bodo kompleksne, saj bo posamezna obsegala po kakšnih deset združitev različnih plovil v vesolju. Med drugim nameravajo vesoljske ladje sestavljati v nižji Zemljini tirnici, jih nato z električnim pogonom dvigniti v višjo orbito in se od tam pognati proti Marsu.

Izstrelitve so predvidene v letih 2033, 2035, 2037, 2041 in tako naprej.

Potrebnih je nekaj poudarkov. Najprej, gre za raziskavo oziroma načrt kitajske državne družbe CALT. Načrt potrebuje politično odobritev, nato pa financiranje. Stroški takega programa segajo v stotine milijard evrov, zato je vprašanje, ali bi Kitajska – tudi v hipotetičnem sodelovanju z Rusijo, ki pravkar razvija tehnologijo za jedrske vesoljske vlačilce – to zmogla, sploh ob dejstvu, da je uradno potrdila načrt gradnje postojanke na Mesecu že konec tega desetletja. Drugič, za uspešno in kar se da varno potovanje na Mars, pristanek in vrnitev, bo treba razviti in temeljito preizkusiti širok nabor tehnologij. (Človeka na Mars bi lahko poskusili poslati že danes, le možnost uspeha bi bila relativno majhna, in če bi že preživel, bi najbrž imel hude zdravstvene posledice.)

Sodeč po naštetem je možnost, da bo leta 2033 dejansko na Marsu pristal tajkonavt, majhna. Ni pa nemogoča. Sploh če se bo zaradi tega razvnela vroča vesoljska tekma med ZDA in Kitajsko, pri tem pa bi lahko bili velesili pripravljeni marsikaj tvegati, in ni vrag, da se ne bi našel nekdo, ki bi bil pripravljen nositi glavo na pladnju za titulo "prvi človek na Marsu".

Na rdečem planetu trenutno deluje kitajska robotska odprava Tjanven-1, ki vključuje orbiter, pristajalnik in rover Žurong.

Kitajski načrti do leta 2025

Kitajske vesoljske načrte do leta 2025 je na novinarski konferenci prejšnji mesec razgrnil predsednik Kitajske nacionalne vesoljske administracije (CNSA).

Kar tri robotske odprave bodo poslali na Mesec, Čang'e 6, 7 in 8. Šestica je kopija Čang'eja 5, ki je pred kratkim uspešno dostavil vzorec Lune na Zemljo. Sedmica bo podobna štirici, torej raziskovanje južnega pola z roverjem in dodatnim komunikacijskim satelitom, osmica pa bo obsegala preizkuse tehnologij za krajevno izrabo virov v pripravah na kitajsko lunarno postojanko.

Razvijati bodo začeli zgoraj omenjeno robotsko odpravo, ki naj bi leta 2030 z Marsa vrnila vzorce materiala, in še Jupitru namenjeno sondo, vključno s pristajalnikom za luno Kalisto.

Leta 2024 bodo izstrelili dve sondi, ki bosta raziskovali rob heliosfere, torej neke vrste kitajska Voyagerja (poglavje 5).

Leta 2025 bodo izstrelili odpravo, ki naj bi z asteroida 469219 Kamo’oalewa prinesla vzorec, podobno kot je pred kratkim storila japonska Hajabusa 2.

Postavljati bodo začeli konstelacijo za satelitski dostop do medmrežja, sestavljeno iz vsaj 13.000 satelitov v nižji Zemljini tirnici (torej kitajski "Starlink").

In ne nazadnje, dograjevali bodo svojo nacionalno vesoljsko postajo, ki je trenutno sestavljena iz enega modula.

Načrti so visokoleteči, a Kitajska v zadnjem desetletju izkazuje stabilna finančna vlaganja v raziskovanje vesolja in dosega zastavljene cilje, tudi najzahtevnejše. S tem je prehitela Rusijo, postala druga vesoljska velesila sveta (Evropa nima niti lastne vesoljske ladje) in diha za vrat ZDA. Morda bo na sosednjem planetu res prva žgolela kitajščina.

2. Vesoljski sprehod pri Kitajski vesoljski postaji

Kitajski tajkonavti so ta teden uspešno opravili prvi vesoljski sprehod s kitajske vesoljske postaje Tjangong, kar pomeni nebeška palača. Lju Boming in Tang Hongbo sta v okviru prve večurne misije v vesolju namestila opremo na zunanjo stran postaje in izvedla več testov.

Tajkonavta sta se na postajo vrnila varno in sta zdrava, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
To je bil drugi vesoljski sprehod za Kitajsko, potem ko je leta 2008 kitajski tajkonavt zapustil plovilo Šendžov 7 in v vesolju preživel okoli 20 minut.

Kitajski inženirji so pred kratkim izumili novo vesoljsko obleko, ki je težka okoli 100 kilogramov in naj bi bila udobnejša od dozdajšnjih, omogoča pa tudi daljše misije v vesolju.

Trije tajkonavti, ki jih vodi poveljnik Nje Hajšeng, so pred dvema tednoma dosegli vesoljsko postajo v okviru prve kitajske vesoljske misije s posadko v petih letih. V okviru prvega bivanja na postaji, ki naj bi trajalo tri mesece, bodo predvsem opravljali delo na postaji, testirali osnovne funkcije in izvajali znanstvene poskuse.

Na postaji sicer še vedno potekajo dela, namestiti morajo namreč še dva modula, preden bo končana v letu 2022. Posnetek je na voljo zgoraj.

3. Kar štiri kitajske izstrelitve v enem tednu

Kitajska je v eden tednu izstrelila kar štiri rakete: Dolgi pohod-3C, Dolgi pohod-2D, Dolgi pohod-4C in Dolgi pohod 6. Kitajska namerava letos izstreliti 40 raket, s čimer utegne prehiteti preostalo svetovno konkurenco.

Video 1: Dolgi pohod-3C

Video 2: Dolgi pohod-2D

Video 3: Dolgi pohod-4C

Video 4: Dolgi pohod-6

4. Progres dospel, Zmaj odšel

Sorodna novica Rusija bo v vesolje izstrelila igralko in režiserja, da bi tam posnela prvi film

Rusija je opravila dostavo tovora na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Na raketi Sojuz-2.1a je izstrelila plovilo Progres MS-17, to pa se je na postajo v petek uspešno priklopilo, sporoča Roskozmos. Dostavilo je 2,5 tone tovora, med drugim 420 kilogramov goriva, 420 litrov pitne vode, 40 kilogramov stisnjenega zraka in kisika ter 1,5 tone drugih potrebščin. Med njimi naj bi bila oprema za snemanje ruskega filma v vesolju.

Video 1: Izstrelitev Progresa

Video 2: Priklop Progresa

V četrtek se je z Mednarodne vesoljske postaje odklopila tovorna vesoljska ladja Dragon, v zgodnjih jutranjih urah v soboto pa je padla v Mehiški zaliv. Nazaj je prinesla nekaj znanstvenih eksperimentov, več o njih tukaj.

Na postajo je bil Dragon izstreljen 3. junija letos, nanjo je prinesel 3,3 tone tovora, med njimi tudi raztegljive panele sončnih celic, ki so jih pozneje z vesoljskimi sprehodi namestili na zunanjost postaje (poglavje 2).

Video 3: Odklop Dragona

Izognili so se nevarnim smetem, še ena zamuda Nauke

Ruska vesoljska agencija Roskozmos je prestavila izstrelitev Nauke na 21. julij. Priklop na MVP je predviden 29. julija.

Nauka bi morala v nebo že pred leti, tokrat pa so ji zamudo povzročile tovarniške napake. Namreč, šele po tem, ko so jo zaprli v izstrelitveni ščit, so ugotovili, da nekateri senzorji niso zaščiteni in na nekaterih predelih manjka toplotna izolacija. Tako so sestavek razdrli in popravili napake, zdaj pa je na nepovratni poti, saj so jo ta teden napolnili z gorivom.

Nauka je naslednji ruski modul Mednarodne vesoljske postaje in precej podobna že obstoječi Zvezdi, na njeni osnovi pa so Kitajci razvili osnovne module svoje postaje.

Namestitev Nauke nakazuje, da utegne Rusija podaljšati svoje sodelovanje pri MVP-ju tudi po letu 2025, čeprav se ga javno vse bolj otepa.

V četrtek je sicer mimo MVP-ja na oddaljenosti 1,8 kilometra letel kos vesoljskih smeti, poroča ruski TASS. Kot tak ni bil nevaren postaji, če bi bil, bi ji preventivno dvignili tirnico. So pa astronavti na zadnjih vesoljskih sprehodih, ko so nameščali nove panele sončnih celic, opazili precejšnje poškodbe na starih panelih, posledice številnih trkov z mikrometeoridi. Vesoljske smeti so nevarnost, ki se bo ob zdajšnjem razvoju dogodkov samo še povečevala.

5. Hubble še vedno v težavah

Hubblov vesoljski teleskop zaradi računalniške napake "stoji" že dobre tri tedne, od 16. junija. Nasa je sprva mislila, da je odpovedal spomin računalnika, ki nadzoruje opazovalne instrumente, toda preklop na rezervni spomin ni deloval. Zdaj počasi testirajo posamezne komponente in iščejo vzrok odpovedi, nekako tako, kot bi poskušal analizirati domači računalnik, le da lahko napačna poteza potencialno ugonobi enega najpomembnejših teleskopov v zgodovini. Nasa je sicer prepričana, da bo prej ali slej našla vzrok in da bo Hubble nadaljeval "poslovanje". A podobno stališče smo brali tudi pred kakšnim letom ali dvema, ko je marsovski rover Opportunity zašel v težave, a se iz njih ni izkopal.

6. Webb končno pripravljen na izstrelitev

Vesoljski teleskop James Webb je prestal ključni pregled, sporoča Evropska vesoljska agencija. To pomeni, da so Webb, raketa Ariane 5 in tudi sam načrt poleta pripravljeni na izvedbo.

Družba ArianeSpace, ki upravlja omenjene rakete, se sicer še vedno ukvarja s pretiranimi vibracijami, ki so jih zaznali med zadnjim poletom Ariane 5. A do izstrelitve Webba bo še nekaj Arian poletelo v nebo, naslednja bo konec tega meseca, in v podjetju zagotavljajo, da bo vse rešeno.

Webb se pogosto oglašuje kot Hubblov naslednik, a s tehničnega vidika ni: namesto očesu vidni svetlobi se bo primarno posvečal infrardeči, s čimer naj bi videli še dlje v preteklost, morebiti celo do prvih zvezd in galaksij sploh. Začetek razvoja sega v 90. leta, račun pa se z nenehnimi zamudami vred bliža devetim milijardam evrov. Izstrelitev bo napeta kot že dolgo ne.

7. Deveti polet marsovskega helikopterja Ingenuity

1,8-kilogramski helikopterček Ingenuity je opravil svoj deveti polet po Marsu, ki je bil s 625 metri najbrž daljši od vseh osmih dozdajšnjih, trajal pa je 2 minuti in 46 sekund. Pri tem je poletel čez področje "Séítah", čez katerega bi se matični rover Perseverance stežka prebil. Tako se Ingenuity spreminja iz naprave, s katero je Nasa zgolj testirala, ali zna leteti po zelo redkem Marsovem ozračju, v pravega znanstvenega pomagača. Podrobnosti tukaj.

8. Padala za ExoMars še vedno niso pripravljena

Evropska vesoljska agencija je opravila nov test padal, s katerimi namerava poslati svojega roverja na Mars.

Prav težave s padali so bile poglaviten razlog, da sta Esa in ruski partner Roskozmos odpovedala lansko izstrelitev misije ExoMars.

Vmesni čas so potrošili za preoblikovanje padal, tudi s pomočjo ameriškega inštituta JPL, odgovornega za zgoraj omenjene ameriške roverje.

A kot kaže, težave še vedno niso mimo. Test osnovnega, 15-metrskega padala, ki ga je izdelalo ameriško podjetje, je minil brez napak, kar pa ni mogoče trditi za 35-metrsko padalo italijanskega izvora. Izvlečno padalo se je s 35-metrskega nepričakovano ločilo in za seboj pustilo raztrganine, poroča SpaceNews. Tovor je sicer prišel do tal z varno hitrostjo.

Izstrelitev ExoMarsa je predvidena za prihodnje leto, obsega pa ruski pristajalnik Kazačok in evropsko samohodno vozilo Rosalind Franklin.

9. FOTO: Razsuta zvezdna kopica

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo razsute zvezdne kopice NGC 330. Je 180.000 svetlobnih let stran v Malem Magellanovem oblaku.

Razsuta oziroma odprta zvezdna kopica je raztresena skupina zvezd, ki pa je z našega zornega kota tesno skupaj. Tukajšnje zvezde so vse nastale v približno istem času in so podobne sestave, vendar različne po začetni masi, navaja slovenska Wikipedija.

10. Ogromen komet drvi proti središču Osončja

Znanstveniki so odkrili enega največjih kometov do zdaj, Bernardinelli-Bernstein oziroma C/2014 UN271. Premer njegovega jedra znaša med 100 in 200 kilometri, piše v sporočilu za javnost projekta Dark Energy Survey. Razpon je tako velik, ker so ga izračunali na podlagi svetlosti objekta, ne da bi zares vedeli, kako dobro površje odbija svetlobo. Bolj kot se bo bližal notranjosti Osončja, natančnejši bo izračun. Zdaj je Bernardinelli-Bernstein od Sonca oddaljen 20 astronomskih enot (a. e.), najbolj se mu bo približal leta 2031, ko bo med tirnicama Saturna ter Urana oziroma 11 a. e. od Sonca, nato pa se bo odpravil nazaj ven. S prostimi očmi ne bo viden, potrebni bodo teleskopi.

Njegova tirnica je ogromna, samo za pot do sem naj bi potreboval več milijonov let, začel pa jo je 40.000 a. e. oziroma 6 bilijonov kilometrov stran. Kar šest let opazovanj (med letoma 2014 in 2019), na desettisoče posnetkov in nato še 20 milijonov procesorskih ur s pomočjo umetne inteligence so astronomi potrebovali, da so orbito določili. Ker prihaja iz res oddaljenih prostranstev, je še en dokaz v korist obstoja hipotetičnega Oortovega oblaka.

Kot nebesno telo je bil odkrit leta 2014, šele v zadnjih letih pa je razvil značilno komo in bil prepoznan kot komet (repatica).

Nevarnosti za Zemljo torej Bernardinelli-Bernstein ne predstavlja, je pa dober opomnik za človeštvo. Kaj bi storilo, če bi dejansko drvel proti nam? Ne bi bilo dobro, če bi nas naslednje takšno odkritje ujelo spuščenih hlač.

Video: Navidezno potovanje

11. SKOK V ZGODOVINO: 10 let od poslednjega poleta Space Shuttla

Sorodna novica Foto: Zadnja izstrelitev Atlantisa in konec poletov za raketoplane

Sorodna novica Foto: Atlantis se je še zadnjič združil z Mednarodno vesoljsko postajo

Pred desetimi leti, 8. julija 2011, se je začela zadnja misija v programu Space Shuttle. Raketoplan Atlantis je na misiji STS-135 ponesel štiričlansko posadko. Več v spodnjem videu in člankih, ki jih je takrat objavil MMC (levo in desno).

Upokojitev raketoplanov je bila kontroverzna. Nasprotniki so spomnili na dve usodni nesreči in visoke stroške programa. Zagovorniki pa so pripomnili, da so bile nesreče posledica človeške napake, celo malomarnosti odločevalcev, stroške pa bi hitro znižali, če bi se bolj zanašali na štirikratno redundanco ključnih sistemov.

Sorodna novica Foto: Atlantis kot zadnji raketoplan še zadnjič pristal na Zemlji

Še več, če bi Nasa "modro" primaknila nekaj denarja za razvoj, bi lahko proizvedli različice, ki bi bile moderne (razvoj sega v 70. leta), primernejše za posamezne naloge ali pa bi celo šle dlje v vesolje.

Vsekakor so bili raketoplani Space Shuttle največje, najkompleksnejše vesoljske ladje vseh časov z vrsto zmogljivosti, ki jih danes ne zagotavlja nihče drug (Hubblu v pogibel), večkrat uporabne daleč pred Dragoni in še nesojenimi Starshipi SpaceX-a.

Ameriška politika je po upokojitvi poiskala način, kako delovni sili vsaj deloma ohraniti posel. Oranžni rezervoar za gorivo so predelali v osrednjo stopnjo nove rakete in nanjo pritrdili motorje raketoplana. Rojena je bila raketa SLS.