Wörner, ki je trenutno predsednik izvršnega odbora DLR, Nemškega vesoljskega središča, bo svoj štiriletni mandat nastopil 1. julija letos. Nadomestil bo Jean-Jacquesa Dordaina. Svoje namere in navdušenje nad lunarno naselbino je izrazil na mednarodni konferenci National Space Symposium, ki je potekala sredi prejšnjega meseca.

Poudaril je, da bi bila kolonija stalna - in ne časovno omejena, kot je Mednarodna vesoljska postaja (ISS). Prav to naj bi tudi nadomestila, zato je Wörner pozval k mednarodnemu podvigu. Tako bodo lahko "različni akterji prispevali svoje zmožnosti, pa tudi interese".

Naselbina je zanj stopnica za kakršno koli nadaljnje raziskovanje globlje v sončni sistem, tudi zato, ker bi se ljudje lahko na Mesecu učili učinkovite uporabe lokalno dostopnih surovin. Nadalje bi postaja na odročni strani Lune omogočala kozmološko raziskovanje, saj ni "onesnažena" z radijskimi, televizijskimi in drugimi oddajanji z Zemlje. Tukaj pozicionirani radijski teleskopi bi se soočali z zelo malo šuma.

"V vsakem primeru mora skupnost, ki se ukvarja z vesoljem, zelo hitro opraviti razpravo o tem, kaj bomo počeli po ISS-ju," je izjavil. Načrtovanje na tem področju je zelo dolgoročno in dolgotrajno, konec operacij ISS-ja pa je predviden z letom 2024. Mednarodna skupnost bi morala po Wörnerjevem mnenju sodelovanje nadaljevati in s skupnimi močmi doseči tisto, česar posamezen narod ne more.

Rusija je prek svojega predsednika Vladimirja Putina napovedala, da bo še pred koncem delovanja ISS-ja zgradila lastno vesoljsko postajo. To bi lahko potekalo tudi tako, da bi od ISS-ja ločila "svoj" modul in ga uporabila za nadaljnje dograditve. Napoved je prišla v času napetih odnosov med ZDA in Rusijo, ki se je razširil tudi v vesoljsko sfero.

Američani zazrti v Mars
Nasa se medtem večinoma ukvarja s svojo "potjo na Mars", kar je Wörner označil sicer za "lepo destinacijo"; in lovljenjem asteroidov. Razprave se je udeležil tudi prvi mož Nase Charles Bolden, ki se je pred kratkim vrnil s turneje po posameznih evropskih državah. Tam je iskal podporo in mogoče sodelovanje pri projektu preusmerjanja asteroidov.

"Čeprav je Mars glavni cilj človeštva, ne smemo pozabiti, da je v Osončju še kopica drugih destinacij, na katere bi ljudje morali iti - in tudi bodo," je izjavil po poročanju Space.com.

Dotaknil se je tudi predloga svojega prihodnjega evropskega kolega. Tudi za Naso je Luna zanimiv cilj, ne nazadnje zato, ker bodo dejavnosti agencije v skladu z načrtom med letoma 2020 in 2030 večinoma potekale v bližini Zemljinega naravnega satelita. V njegovi orbiti bo agencija poskušala vzpostaviti infrastrukturo, ki bo omogočala tako mednarodnim partnerjem kot podjetnikom, pa tudi drugim raziskovanja željnim, da se bodo lažje spustili na sivo površje.

Nasa spusta ne bo mogla voditi, je poudaril Bolden, a dodal: "Upam, da mi boste dovolili dodati vsaj enega astronavta v misijo, ki bo šla na površje Lune. V tem ležijo neprecenljive izkušnje."

Lastnina Lune
Vsekakor je svojo različico kolonije na Luni že napovedal magnat Bigelow Aerospace, ki razvija habitate za orbito in površja drugih nebesnih teles. Najmanj tri bivalne module na Mesecu napoveduje z letom 2025. Nasino asistiranje in potek dogodkov bosta tako povedala, kako trdno je mednarodno pravo na tem področju in čigava je Luna.

Spremljati sokola
Esa se je medtem lotila svojega deleža pri japonski odpravi na asteroid, Hajabusa 2. Sonda je z Zemlje vzletela pred meseci in je trenutno na poti proti asteroidu 1999 JU3. Na poti bo komunikacijo z njim zagotavljal evropski sistem anten. Ko bo japonski sokol predvidoma leta 2018 prispel do tarče, pa bo iz svojih nedrij na tla asteroida spustil evropski pristajalnik Mascot, ki ga je razvila prav prej omenjena nemška agencija DLR. Skakljal bo po površju in opravljal meritve na različnih lokacijah.
Kaj pa Slovenija
Slovenija ni članica Ese, temveč sodelujoča članica in kandidatka za pristop. Postopek obsega tri večje korake. Najprej agencija in država podpišeta sporazum o sodelovanju, ki na državo naloži nekaj manjših finančnih obveznosti. Če hoče kandidatka svoje sodelovanje povečati, podpiše sporazum ECS, ki ji omogoči delež v vseh programih agencije - razen v bazičnih tehnoloških raziskavah. Če vse to poteka uspešno, Esa pripravi poseben petletni načrt, ki naj bi omogočil izboljšanje in povečanje zmožnosti države na področju vesolja. Ko se ta izteče, se lahko začnejo pogajanja o morebitnem polnem članstvu ali začetku nove petletke. Z vsakim korakom pa se finančne obveznosti države precej povečajo. Slovenija bo 30. novembra letos končala svojo petletko, nadaljevanje pa bo odvisno predvsem od denarja, saj ima država že tako težave s plačevanjem članarin v mednarodnih organizacijah.