Znanstveniki univerze v Aberdeenu so na podlagi raziskave ocenili, da so se Evropejci skozi zgodovino razvili na tak način, da po alkoholnih pijačah posegajo pogosteje. Še posebej, če se jih primerja z Azijci, poroča Independent.

Našli so t. i. genetsko stikalo v DNK-ju, ki aktivira ali deaktivira določene gene znotraj celic in nadzira galanin. Ta se navadno aktivira v možganski žlezi hipotalamusu, nadzira pa žejo in lahkoto. To stikalo pri Evropejcih šibkejše kot pri Azijcih. Kot trdijo raziskovalci, so z zgodovinskega vidika tisti, ki so pojedli več redilne hrane in popili več alkohola, lažje preživeli dolge in hladne zime, saj so imeli na voljo bogatejše vire kalorij.

"Stikalo nadzira prav tisti del možganov, ki vodi k izbiri hrane. Bolj, kot je aktivno, bolj bomo hrepeneli po mastni hrani in alkoholu," je pojasnil vodja raziskave Alasdair MacKenzie in nadaljeval: "Dejstvo, da smo pri Azijcih veliko pogosteje našli šibko stikalo, pravi, da so ti veliko manj nagnjeni k tovrstni izbiri."
Izpeljal je, da je nagnjenost k tovrstni prehrani in pitju najbrž bila zelo pomembna za preživetje. Negativne posledice takega življenjskega sloga pa so ob precej krajših življenskih dobah v preteklosti prišle precej manj do izraza, meni MacKenzie.

Kako se je potem zgodilo, da naj bi bili Evropejci danes na splošno bolj nagnjeni k temu? MacKenzie sklene, da so dolge evropske zime pač pogosteje preživeli k temu nagnjeni osebki, ki so zato pogosteje prispevali k našemu genetskemu zapisu kot bolj "asketski" predniki.