Raziskava Eurobarometra kaže, da so pri spletnih nakupih moški tisti, ki pogosteje izberejo tuji jezik (61 odstotkov v primerjavi z 51 odstotki pri ženskah), hkrati pa kar 81 odstotkov vprašanih odgovarja, da bi morale imeti spletne strani, ki nastanejo v njihovi domači državi, na voljo tudi različice v drugih jezikih.

Sicer pa raziskava razkriva, da v povprečju polovica uporabnikov spleta v 23 državah članicah EU-ja pri branju spletnih vsebin ne uporablja maternega jezika. Vendar ta številka ne odraža velikih razlik med posameznimi državami: tako na primer tuji jezik na spletu uporablja med 90 in 93 odstotkov Grkov, Slovencev, Luksemburžanov, Maltežanov in Ciprčanov, a le 9 odstotkov državljanov Velike Britanije, 11 odstotkov Ircev, 23 odstotkov Čehov in 25 odstotkov Italijanov.

Angleščina je najbolj razširjena …
Raziskava potrjuje, da je angleščina najpogostejši jezik pri branju in ogledovanju spletnih vsebin, kadar ne gre za materni jezik: skoraj polovica uporabnikov spleta v EU-ju (48 odstotkov) vsaj občasno uporablja angleščino, medtem ko španščino, nemščino in francoščino uporablja med štiri in šest odstotkov uporabnikov.

… vendar ne povsod
A tu se znova pojavljajo velike razlike med državami: 90 odstotkov uporabnikov spleta na Cipru, 97 odstotkov na Malti ter 85 odstotkov v Grčiji in na Švedskem uporablja spletne strani v angleščini, kadar jim informacije niso na voljo v maternem jeziku, po drugi strani pa tako ravna le 35 odstotkov Italijanov, 45 odstotkov Latvijcev, 47 odstotkov Romunov in 50 odstotkov Francozov. Obenem Luksemburžani raje uporabljajo francoščino (67 odstotkov) in nemščino (63 odstotkov) kot angleščino (55 odstotkov).

Bruselj vlaga milijone v prevajalska orodja
Kot so sporočili iz Bruslja, ti rezultati kažejo, da je treba vlagati v spletna prevajalska orodja, ki bodo uporabnikom spleta v EU-ju kljub morebitnemu neznanju jezika omogočala poiskati informacije oziroma opravljati spletne nakupe.

Evropska komisija trenutno vodi 30 različnih raziskovalnih projektov o vmesnikih jezikovnih in digitalnih vsebin. Zanje je namenila 67 milijonov evrov finančnih sredstev, novim projektom, ki so bili predloženi letos, pa bo dodeljenih dodatnih 50 milijonov evrov.