Pred 10 dnevi je to fotografijo posnel astrofotograf Damian Peach na 20-centimetrskem teleskopu. Foto: Damian Peach
Pred 10 dnevi je to fotografijo posnel astrofotograf Damian Peach na 20-centimetrskem teleskopu. Foto: Damian Peach

Radovedneži imajo le še nekaj dni časa, da na nebu ugledajo komet ISON, preden se ta poda v nevaren oblet okoli Sonca. Oblet ga utegne uničiti ali pa izstreliti v stoletnem sijaju.

Aktualno časovno okno za opazovanje se razteza do 28. novembra, napoveduje ameriška vesoljska agencija Nasa, in sicer zgodaj zjutraj pred sončnim vzhodom.

28. novembra se bo ISON podal v Sončevo korono na le malo več kot milijon kilometrov oddaljenosti. Močna gravitacijska sila ga utegne raztrgati na koščke, vročina pa izpareti vodo, zamrznjene pline in ves morebiten organski material.

Če bo komet srečanje s soncem preživel, se bo za njim raztezal ogromen in dobro osvetljen rep iz ostankov, ki bo tudi s prostim očesom dobro viden na nebu. Če bo šlo vse po sreči, se bo spektakel začel med 4. in 5. decembrom ter trajal še cel mesec.

Zemlji se bo najbolj - na vsega dobrih 11 milijonov kilometrov - približal 26. decembra, a takrat ne bo več tako dobro viden, napoveduje astronomska revija Spika. Animacija njegovega potovanja je na voljo na tej povezavi.

Animacija, ki jo je posnelo Nasino vesoljsko plovilo STEREO-A. Temni "oblaki", ki se potikajo z desne proti levi, predstavljajo gostejše sunke sončevega vetra, ti sunki pa povzročajo valovanje v repu kometa Encke.

Če bo srečanje s Soncem preživel, bo upravičil vzdevek "komet stoletja", ki so mu ga nadeli številni astronomi. Zadnji nebesni spektakel takšnih razsežnosti se je zgodil leta 1965 s kometom Ikeja-Seki, ki je za seboj vlekel 113 milijonov kilometrov dolg svetel rep.

Če srečanja z našo zvezdo ISON ne bo preživel, pa nam bodo ostale fotografije, ki so jih v zadnjih nekaj dneh ujeli ljubiteljski astronomi in fotografi z vsega sveta. Več podrobnosti o kometu.

19. novembra, ko je bila ta fotografija posneta, so bile svetlobne razmere še vedno dokaj neugodne. Da bi ujel več podrobnosti in ostrine, je fotograf pričujočo podobo sestavil s petimi posnetki, vsak je trajal 10 sekund. Foto: NASA/MSFC/MEO/Cameron McCarty
Precej slabše kakovosti, a precej pričakovana fotografija. Razlog za nizko kakovost tiči v sondi MESSENGER, ki kroži okoli Merkurja in je namenjena povsem drugim nalogam kot pogledu globlje v vesolje. Tako je bil ISON videti še na začetku meseca, ko je potoval z zunanjega dela našega osončja in se iz temne, zamrznjene kepe spreminjal v toplejše, aktivnejše in vidnejše telo. MESSENGER pa ni ujel samo kometa ISON, temveč še enega obiskovalca iz Oortovega oblaka: komet Encke je bil takrat nekje na polovici poti med Zemljo in Soncem. Foto: NASA/Johns Hopkins University
8. novembra je so na observatoriju v ZDA zaslonko teleskopa držali odprto pet minut, da so ujeli takrat 165 milijonov kilometrov oddaljeni ISON. V le 20 dneh bo komet premagal to razdaljo in se na dober milijon kilometrov približal Soncu. Foto: NASA/MSFC/Aaron Kingery
Ljubiteljski, a še vedno natančen in barvit posnetek. Foto: Waldemar Skorupa
To pa ni ISON, temveč najsvetlejši komet prejšnjega stoletja, ki nosi ime dveh japonskih astronomov: Ikeja-Seki. Ta se je leta 1965 Soncu še bolj približal, na le 450.000 kilometrov. Plini in prah so izbruhnili iz njegovega jedra in od 21. oktobra tistega leta so ljudje z vsega sveta strmeli v nebo, saj je komet dosegel svetlost kar -10 magnitud (rekordno za komete). Za primerjavo: polna Luna ob največji svetlosti doseže največ -12,7 magnitude, Venera, ki spominja na zvezdo, pa -4,6 magnitude. Njegova rekordnost pa ne stoji le v prejšnjem stoletju, temveč skoraj tisočletju. Ikeja-Seki je dosegel največjo svetlost kometa od leta 1106. Ljudje so ga lahko videlo tako podnevi kot ponoči. Imel je 113 milijonov kilometrov dolg rep, kar je enakovredno dvema tretjinama razdalje med Zemljo in Soncem. To pa sploh ni najdaljši kometov rep. Veliki kometi iz let 1680, 1811 in 1843 so ga še presegli. Foto: Nasa/JPL/TMO/James W. Young