Ameriška (Nasa) in Evropska vesoljska agencija (Esa) se pripravljata na mimolet kometa ISON. Ta v smeri od medzvezdnega prostora proti središču Osončja prav danes potuje mimo Marsa, kjer ga v zasedi čakajo okoli rdečega planeta krožeče sonde.

Januarja je bil še medla pika poleg Jupitra. Tako daleč od Sonca še ni dobro zasijal, saj je tam svetloba šibka. A glede na oddaljenost je bil že takrat zelo svetel, je dejal Nasin znanstvenik Karl Battams. S pomočjo Nasinega teleskopa Swift so ocenili, da je njegovo jedro veliko okoli pet kilometrov.

Svojih pet minut - bolje rečeno tednov - slave bo dobil, ko se bo žarnici Osončja nadvse približal.
ISON je namreč blizusončev komet. Naši zvezdi bo prišel na vsega milijon kilometrov oddaljenosti. Tamkajšnje razmere so skrajne v vseh pogledih in oblet je lahko "spektakularen", je pojasnil Battams.

Kometi so v svojem bistvu ledene kepe, polne zamrznjenih plinov ter prahu. Večino svoje poti se skrivajo v temi in so nedejavni, ko pa se polagoma bližajo Soncu, jih toplota ter sončno sevanje (plazma) "obudijo".
Veliko kometov takšno "oživljanje" pravzaprav uniči že takrat, ko prestopijo t. i. ledeno mejo na oddaljenosti okoli 750 milijonov kilometrov od Sonca (5 astronomskih enot).
Nasin video o blizusončevih kometih

Zvezda repatica
Sonce odmrzne pline, ki začnejo bruhati iz kometa. Nekateri kometi razpadejo, drugi - kot trenutno 250 milijonov kilometrov oddaljeni ISON - iz oddanih plinov ustvarijo ogromno komo ali plinasto ovojnico jedra in dolg rep. Drugo ime za komet je zato repatica.
Prav danes, 1. oktobra, se bo ISON Marsu približal na samo 10 milijonov kilometrov. Nasin satelit Reconnaissance Orbiter je v pripravljenosti za bližnji portret, in če bo izvedljivo, tudi vozilo Radovednost (Curiosity). Kljub temu na Agenciji poudarjajo, da napravi nista bili zasnovani za astronomsko fotografijo, zato je izid vprašljiv.

Bo preživel srečanje s Soncem?
Prav tako je vprašljiva ISON-ova usoda, ko bo 28. novembra dosegel Sonce. Če - velik če - bo preživel srečanje, bo razgreto in pline bruhajoče telo ustvarilo spektakularen pogled tudi na nebo podnevi. Komet bi lahko dosegel svetlost Meseca, njegov rep pa ponudil izjemne nočne prizore.

Najsvetlejši bo v času leta mimo Sonca - a ne točno med obletom, saj ga bo Sonce presvetlilo - temveč malo zatem. Datum: 28. november. Ko bo 26. decembra s 64 milijoni kilometrov najbližje Zemlji, bo že manj svetel.
Kot poroča revija Spika, bo iz Slovenije s prostimi očmi viden od sredine novembra 2013 do sredine januarja 2014, najbolje pa med 27. in 29. novembrom. Najdaljši rep ter najugodnejši pogoji za opazovanje naj bi bili med 4. in 14. decembrom.

Komet stoletja? Dvomljivo.
Nekateri astronomi so začeli govoriti o kometu stoletja, a Nasin znanstvenik Don Yeomans, ki se ukvarja z Zemlji bližajočimi se objekti, ni tako prepričan.

"Dovolj sem star, da se še spominjam zadnjega "kometa stoletja". Leta 1973 je kazalo, da bo komet Kohoutek priredil spektakularno nebesno predstavo - tako kot ISON. Dejanski vizualni izkupiček je bil tako boren, da so astronomi in komet postali predmet norčevanja TV-voditeljev. "Kometi so prav zloglasno nepredvidljivi," je dejal Yeomans.

Battams se strinja: "Mogoče je, da bo ISON izpolnil visoka pričakovanja. Mogoče je tudi, da iz vsega skupaj ne bo nič."

Sile plimovanja lahko komet raztrgajo
Sonce je glavni "sovražnik". Ob obletu na komet delujejo močne sile plimovanja, ki ga lahko raztrgajo na desetine ali stotine koščkov. Močna vročina lahko izpari vso vodo, pline in organske snovi, tako da za kometom ostane le trdno in temno jedro iz kamnin in kovin - kot asteroidi.

Nedavno - leta 2011 - je tako manjši komet Elenin razpadel že med približevanjem Soncu. Istega leta pa je kometu Lovejoy uspelo uiti Sončevemu objemu in je opazovalce na Zemlji še tedne nagrajeval z dolgim, svetlim repom.

ISON Zemlji ni nevaren. Odkrili so ga sicer šele 21. septembra lani. Astronoma Atrjom Novičonok in Vitalj Nevski sta pri tem uporabili 40-centimetrski teleskop, del ISON-a (International Scientific Optical Network), po katerem je komet dobil ime.

Njegov izvor je Oortov oblak, del razširjenega sončnega sistema. Oblak je poln manjših, ledenih nebesnih teles in se razteza do okoli enega svetlobnega leta okoli Sonca. Prav tam naj bi pred 10.000 leti ISON začel svojo pot proti naši zvezdi.

Za zdaj je človeštvu znanih približno 5.000 kometov in številka hitro narašča. Znanstveniki domnevajo, da je samo v Oortovem oblaku blizu bilijona kometom podobnih teles.