Pojdite na meni Pojdite na podmeni Pojdite na meni za preklop med portali RTVSLO.si Pojdite na vsebino Iščite po vsebini

Obvestila

Ni obvestil.

MMC RTVSLO.si TVTelevizija Radio O RTV Slovenija

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV

Znanost in tehnologija

Znanost in tehnologija

Foto: Najboljši Cassinijevi posnetki "dragulja Osončja"

Nasina sonda v pokoju

17. september 2017 ob 6.17 • Ljubljana - MMC RTV SLO

Jan, Pandora, Enkelad, Rea, Mimas. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Nasina veteranska sonda Cassini je v petek končala 20 let trajajočo misijo. 13 let jih je preždela v sistemu planeta Saturn, ki vsebuje prstane in več kot 60 lun. Na Nasi so izdali izbor njim najljubših posnetkov.

17. september 2017 ob 6.17
Ljubljana - MMC RTV SLO

Jan, Pandora, Enkelad, Rea, Mimas. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Agencijinemu seznamu skoraj 60 posnetkov smo na MMC-ju dodali še nekaj drugih, pozornosti vrednih fotografij. Vabljeni k ogledu spodnje galerije.

Konec Cassinija

Priporočamo ogled v celozaslonskem načinu. Opozorilo mobilnim uporabnikom: nekatere datoteke so večje od 1 MB.

Kvintet lun se na ogled postavi — Jan, Pandora, Enkelad, Rea, Mimas. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Saturnovo poletje — Še celoten Saturn s severno polovico v poletju. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Saturn v infrardečem. — Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute/Kevin M. Gill Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute/Kevin M. Gill

Saturnov šestkotnik — Skozi Saturnove letne čase, ki trajajo približno osem let, se spreminja tudi barva planeta. Razlika na severnem polu nastaja, ko se planet bliža svojemu poletnemu enakonočju. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute/Hampton University Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute/Hampton University

Šestkotna zbirka neviht — Saturnov šestkotnik, ki bi zlahka pogoltnil celo Zemljo, leta 2012. Pri fotografiji so uporabljene tudi očesu nevidne valovne dolžine svetlobe, zato so barve nekoliko drugačne. NASA/JPL-Caltech/SSI/Hampton University Foto: NASA/JPL-Caltech/SSI/Hampton University

Saturnov šestkotnik — Severni pol leta 2012 v očesu vidni svetlobi. Foto: NASA/JPL-Caltech/SSI Foto: NASA/JPL-Caltech/SSI

Saturnov severni pol — Središče šestkotnika, ko ga je prvič po desetletju neposredno osvetlilo Sonce. Posnetek je tudi v infrardeči svetlobi. Foto: NASA/JPL-Caltech/SSI Foto: NASA/JPL-Caltech/SSI

Mimas — 400-kilometrska luna Mimas daje vtis, da bo pravkar udarila v prstane. V resnici so 45.000 kilometrov stran. Kljub temu jih s svojo težnostjo upogiba. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Led in sence — 1.062 kilometrov velika Tetija navidez lebdi nad prstani, v resnici pa je v ozadju planet. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Diona — Saturn, njegovi prstani in Diona, vse na enem posnetku. Boljših zelo dolgo ne bo, saj za zdaj Cassinijev naslednik ni v načrtu nobenega naroda. Fotografija je nastala 17. avgusta z razdalje 73.000 kilometrov. Ločljivost znaša štiri kilometre na piko. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Dionini kontrasti — 1.110-kilometrska Diona je polna kontrastov. Površje je polno temnih planjav in kraterjev, pomešanih s svetlimi tektonskimi linijami, posledicami vročine iz notranjosti. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Zvezdni dodatek — Na večini Cassinijevih fotografij ni najti zvezd. Planet in prstani so namreč precej svetlejši od njih, čas odprtja zaslonke pa je temu prilagojen. Občasno pa se le kakšna najde, kot na tej fotografiji malo nad prstani. Najdemo tudi luni Diono in Epimetej. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Panove vragolije — 28-kilometrski Pan si je izdolbel pot med prstani. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Kdo je bil? — Nekaj je zmotilo prstan F. Na delu ni bila 81-kilometrska luna Pandora (spodaj desno), temveč interakcija snovi znotraj prstana, t. i. curki. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Epimetejevo težko življenje — 113-kilometrski Epimetej je preživel večje številko trkov, ki so ga pustili razbrazdanega in nepravilne oblike. Fotografija je nastala z oddaljenost 2.700 kilometrov. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Prepleteni prstani — Prstani se prepletajo na navidez nemogoč način. V resnici pa jih Cassini vidi pred planetom, na katerega mečejo senco in ustvarjajo optično iluzijo. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Tri v enem: Lune Tetija, Hiperion in Prometej — Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Veliki prepad — V 4.800-kilometrski razmak med prstanoma A in B bi lahko vtaknili planet Merkur. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Vodnati svet — Tako Enkelad kot prstani so vodnati. Luna je z vodo in ledom prekrita, prstani pa so prav tako večinoma sestavljeni iz vodnega ledu. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Rdeči loki na Tetiji — Izvor rdečih črt na luni Tetiji je neznan. Barve na fotografiji so sicer nekoliko ojačane. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute/Lunar & Planetary Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute/Lunar & Planetary Institute

Pastir in čreda — Luni Pandora in Prometej s težnostjo skrbita za obliko in ohranjevanje prstana F. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Veliki ipsilon — Vijugast pojav na 500-kilometrski luni Enkelad je tektonskega izvora. Debeli ledeni oklep se ves čas spreminja, podobno kot tektonske plošče na Zemlji. Na preoblikovanem površju zato skorajda ni kraterjev. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Severni pol — Severni pol Enkelada v nasprotju z južnim ni posejan z gejziri, je pa vseeno snežnobel, saj material južnih gejzirjev pride tudi do njega. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Sneženi mož na Enkeladu — Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Razrvani severni pol Enkelada — Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Enkelad od blizu — Ledena luna s 124 kilometrov oddaljenosti. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Enkeladovi gejzirji — Curke vode osvetljuje Sonce iz ozadja. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Enkelad — Gejzirji skozi posebne znanstvene instrumente. Foto: NASA/JPL/Space Science Institute Foto: NASA/JPL/Space Science Institute

Enkelad — Karta temperature na južnem polu Enkelada kaže na prebijanje vroče vode navzven. Foto: NASA/JPL/GSFC/SwRI/SSI Foto: NASA/JPL/GSFC/SwRI/SSI

Luna Enkelad zahaja. — Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Skozi Titanovo meglo — Luna Titan v očesu vidni ter infrardeči svetlobi. Slednja omogoča pogled do površja. Podoba je sestavljenka iz več posnetkov, nastalih na razdalji okoli 10.000 kilometrov. Foto: NASA/JPL/University of Arizona/University of Idaho Foto: NASA/JPL/University of Arizona/University of Idaho

Titanov Šangrila — Stotine peščenih sipin na Titanu, ki spada med Zemlji najbolj podobna telesa Osončja. Cassini je posnetek izgotovil v radijski svetlobi, da se je prebil skozi gosto, megleno atmosfero lune. Sipine se nahajajo poleg morja Šangrila. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASI Foto: NASA/JPL-Caltech/ASI

Titan, Huygens — Posnetek Huygensa med spustom na Titan. Črne črte so metanotoki. Foto: NASA/JPL/ESA/University of Arizona Foto: NASA/JPL/ESA/University of Arizona

Titan, Huygens — Sestavljanka 30 Huygensovih fotografij, nastalih na višin med 13 in 8 kilometrov. Področje je široko okoli 30 kilometrov. Foto: NASA/JPL/ESA/University of Arizona Foto: NASA/JPL/ESA/University of Arizona

Titan, Huygens — Prvi barvni posnetek Titanovega površja. Kamne je zdolbla erozija tekočin. Veliki so do 15 centimetrov in od 30 centimetrov stran od kamere. Huygens je pristal na obali večjega jezera. Foto: NASA/JPL/ESA/University of Arizona Foto: NASA/JPL/ESA/University of Arizona

Titan, Huygens — 360-stopinjska panorama, nastala med spustom. Foto: NASA/JPL/ESA/University of Arizona Foto: NASA/JPL/ESA/University of Arizona

Izginjajoči otoček — Foto: V metanovem morju Ligeia Mare je v nekaj letih zrastel skrivnosten otok in tudi izginil. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASI/Cornell

Severni pol Titana — Mozaik številnih posnetkov Cassinijevega radarja sestavlja mozaik severne poloble Titana. Luna je edino človeštvu znano nebesno telo, ki ima reke in morja. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASI/USGS Foto: NASA/JPL-Caltech/ASI/USGS

Ogenj in led — Največja in druga največja Saturnova luna, Titan (5.150 kilometrov) in Rea (1.528 kilometrov) se na ogled postavita. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Zagrnjen — Luno Titan so zagrnili prstani. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Titan in Saturn — Saturnova največja luna Titan po premeru prekaša tudi planet Merkur. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Vrtinec na južnem polu Titana — Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Prosojni prstani — Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

V Saturnovi senci — Saturn se postavi med sondo in Soncem. Cassini je izkoristil priložnost in odkril dva poprej neznana, precej drobna in bleda prstana. Foto: NASA/JPL/Space Science Institute Foto: NASA/JPL/Space Science Institute

Saturn — Še z malo drugačne zornega kota. Na posnetku so vidni Zemlja, Mesec, Venera in Mars. Celotno notranje Osončje, torej. Foto: NASA/JPL-Caltech/SSI Foto: NASA/JPL-Caltech/SSI

Dan, ko se je nasmehnila Zemlja — Leta 2013 je Nasa vnaprej napovedala, kdaj bo Cassini kamero usmeril proti Zemlji, in pozvala ljudi, naj se takrat zazrejo v nebo in se nasmehnejo. Cassini jih seveda ni posnel, je pa Zemljo upodobil kot bledo modro piko. Tudi Mesec je ujel. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Modra pika ni Zemlja — Dva planeta na eni fotografiji - modra pika nad prstani je sosednji Uran. Razdalja med tirnicama je milijardo in pol kilometrov. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Drobna Tetija — ... jo najdete? NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Sivo jajce — 3-kilometrska Metona. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Najbližji oblet Dione — Cassini je Diono leta 2011 obletel z 108.000 kilometrov oddaljenosti. V objektiv je ujel še luni Epimetej in Prometej. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Velika bela nevihta — Enkrat na Saturnovo leto, ki traja skoraj 30 Zemeljskih, severni pol zajame velika bela nevihta. Cassini jo je (od blizu) posnel prvi. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Helena — 36 kilometrov velika Helena. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Saturn — Saturn v infrardeči svetlobi leta 2008. Foto: NASA/JPL/ASI/University of Arizona Foto: NASA/JPL/ASI/University of Arizona

Saturn — Prav tako v infrardeči svetlobi je Cassini uspel posneti južni sij. Foto: NASA/JPL/ASI/University of Arizona/University of Leicester Foto: NASA/JPL/ASI/University of Arizona/University of Leicester

Titan — Kljub minus 180 stopinjam Celzija ima Titan vreme. S posebnimi instrumenti je Cassini posnel oblake globoko v atmosferi. Iz njih na površje dežujeta etan in metan. Foto: NASA/JPL/University of Arizona/University of Nantes/University of Paris Diderot Foto: NASA/JPL/University of Arizona/University of Nantes/University of Paris Diderot

Četvorka — Še lunarna četvorka, ki jo sestavljajo Epimetej, Jan, Prometej in Atlas (od leve proti desni). Foto: NASA/JPL/Space Science Institute Foto: NASA/JPL/Space Science Institute

Saturnovi prstani, prstan A, prstan B — Od daleč precej enolično, a od blizu precej razgibno. Saturnovi prstani poleg razlike v debelini (od 10 metrov do kilometra) ustvarjajo tudi raznolike navpične strukture. Ti stolpi se dvigajo daleč navzven, saj so visoki do dveh kilometrov in pol, ter mečejo dolge sence. Foto: NASA/JPL/Space Science Institute Foto: NASA/JPL/Space Science Institute

Saturnovi prstani — Saturnovi prstani, kakor bi jih barvno videlo človeško oko. Foto: NASA/JPL/Space Science Institute Foto: NASA/JPL/Space Science Institute

Saturn, Pan — Podrobnosti neštetih prstanov in eno presenečnje med njimi. (Luna Pan). Foto: NASA/JPL/Space Science Institute Foto: NASA/JPL/Space Science Institute

Sence — Foto: NASA/JPL/Space Science Institute Foto: NASA/JPL/Space Science Institute

Dafnis — 7-kilometrska Dafnis povzroča valove v sosednjem prstanu. Foto: NASA/JPL/Space Science Institute Foto: NASA/JPL/Space Science Institute

Pred velikanom — Dioni dela družbo še Mimas (396 kilometrov premera). Matični Saturn je neprimerljivo večji, njegov premer znaša 120.700 kilometrov. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Pandora — 84-kilometrska Pandora je bolj podobna asteroidom kot Mesecu. Foto: NASA/JPL/Space Science Institute Foto: NASA/JPL/Space Science Institute

Pan — Nenavadna oblika 35-kilometrska Pana. Foto: NASA/JPL/Space Science Institute Foto: NASA/JPL/Space Science Institute

Nočna izstrelitev leta 1997 — Foto: NASA Foto: NASA

Saturnov sistem — Ponazoritev obsega Saturnovega sistema in lokacij nekaterih do zdaj omenjenih lun. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Cassini — Zadnji delovni dan upravljanja Cassinija. Foto: NASA/Joel Kowsky Foto: NASA/Joel Kowsky

Cassini — Kako je Cassini krožil skozi Saturnov sistem. Serija poslednjih orbit je z modro barvo. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Še zadnjič — Poslednja fotografija, ki prikazuje mesto potopa. Posneta je bila z oddaljenost 634.000 kilometrov. Zatem so kamero ugasnili, ker bi njeni podatki zavzeli preveč prostora na komunikacijski liniji domov. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Saturnovo poletje — Še celoten Saturn s severno polovico v poletju. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute

Saturn v infrardečem. — Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute/Kevin M. Gill Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute/Kevin M. Gill

Saturnov šestkotnik — Skozi Saturnove letne čase, ki trajajo približno osem let, se spreminja tudi barva planeta. Razlika na severnem polu nastaja, ko se planet bliža svojemu poletnemu enakonočju. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute/Hampton University Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute/Hampton University

Šestkotna zbirka neviht — Saturnov šestkotnik, ki bi zlahka pogoltnil celo Zemljo, leta 2012. Pri fotografiji so uporabljene tudi očesu nevidne valovne dolžine svetlobe, zato so barve nekoliko drugačne. NASA/JPL-Caltech/SSI/Hampton University Foto: NASA/JPL-Caltech/SSI/Hampton University

Zadnje iz sekcije

Na ukraden telefon lahko kar pozabite, raje prej dobro zavarujte podatke

Na ukraden telefon lahko kar pozabite, raje prej dobro zavarujte podatke

Umetna inteligenca v šolah: delo učiteljev bo čustvena opora, skrb za odnose in kritičen pogled

Umetna inteligenca v šolah: delo učiteljev bo čustvena opora, skrb za odnose in kritičen pogled

Dan Podjed: Šole naj bodo oaza miru pred telefoni in pred starši

Dan Podjed: Šole naj bodo oaza miru pred telefoni in pred starši

Nov rekord v trajanju fuzijske plazme pomemben za prihodnost fuzijskih reaktorjev

Nov rekord v trajanju fuzijske plazme pomemben za prihodnost fuzijskih reaktorjev

Musk trdi, da se je zadnja različica klepetalnika Grok na testiranjih izkazala bolje od konkurence

Musk trdi, da se je zadnja različica klepetalnika Grok na testiranjih izkazala bolje od konkurence

Cassini Cassini-Huygens Huygens Saturn

Zadnje iz sekcije

Na ukraden telefon lahko kar pozabite, raje prej dobro zavarujte podatke

Na ukraden telefon lahko kar pozabite, raje prej dobro zavarujte podatke

Varnostno kopiranje in tiskanje varnostnih kod za dvofaktorsko preverjanje

Umetna inteligenca v šolah: delo učiteljev bo čustvena opora, skrb za odnose in kritičen pogled

Umetna inteligenca v šolah: delo učiteljev bo čustvena opora, skrb za odnose in kritičen pogled

Tema letošnje varne rabe interneta je umetna inteligenca

Dan Podjed: Šole naj bodo oaza miru pred telefoni in pred starši

Dan Podjed: Šole naj bodo oaza miru pred telefoni in pred starši

Nova epizoda oddaje Ob osmih

Nov rekord v trajanju fuzijske plazme pomemben za prihodnost fuzijskih reaktorjev

Nov rekord v trajanju fuzijske plazme pomemben za prihodnost fuzijskih reaktorjev

Del konzorcija Eurofusion tudi Slovenska fuzijska asociacija

Musk trdi, da se je zadnja različica klepetalnika Grok na testiranjih izkazala bolje od konkurence

Musk trdi, da se je zadnja različica klepetalnika Grok na testiranjih izkazala bolje od konkurence

Grok 3 bo najprej na voljo plačljivim naročnikom premium+ na družbenem omrežju X

Znanost in tehnologija

IJS znova išče prostovoljce, ki bodo v okviru raziskave dva meseca neprekinjeno ležali v postelji

Znanost in tehnologija IJS znova išče prostovoljce, ki bodo v okviru raziskave dva meseca neprekinjeno ležali v postelji

Iskanje učinkovitih ukrepov za preprečitev negativnih učinkov na dolgih misijah v vesolje

Z laserji bi lahko pomagali določiti tako avtentičnost kot obstojnost hrane

Številke Z laserji bi lahko pomagali določiti tako avtentičnost kot obstojnost hrane

Podkast Številke (263)

Zlorab uporabniških profilov na Telegramu še niso do konca razvozlali

Znanost in tehnologija Zlorab uporabniških profilov na Telegramu še niso do konca razvozlali

Na SI-CERTU so dobili okoli sto prijav

Znanost in tehnologija "Če želite začeti uporabljati orodja umetne inteligence, jih dajte skupaj z otroki in jih naučite"

Prednosti in pasti uporabe umetne inteligence v izobraževanju

Komentarji(0)

Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje