Že skoraj enajsto leto teče, odkar je Priložnost udarila ob tla rdečega planeta. Je pred vrati novega velikega dosežka, zunajsvetovnega rekorda, obenem pa mu "zdravje" začenja pešati.

"Rover je glede na vso dozdajšnjo uporabo v presenetljivo dobrem stanju ... prevozni sistem bi se moral zdavnaj obrabiti," je za Discovery povedal vodja misije pri Nasi, John Callas.
Mars Exploration Rover po rdečem površju potuje od 25. januarja 2004, kar je precej več od prvotno načrtovanih treh mesecev oziroma 90 solov, marsovskih dni. Skupaj s številnimi uspehi so leta prinesla neizogibne "starostne" težave. Kot pogosto velja za predstavnike človeške rase, tudi Opportunity v zimi "življenja" napada amnezija, vse hitreje in že skrb vzbujajoče pešajoči "spomin", sporočajo z Jet Propulsion Laboratory.

Nič ni večno
Opportunity se zanaša na za današnje razmere precej uboren in hkrati drag računalnik, ki pa je zelo zanesljiv in odporen proti sevanju. Njegov procesor tiktaka pri 20 megahercih. Za sprotno obdelavo podatkov koristi 128 MB RAM-a, hipnega pomnilnika, katerega podatki se izbrišejo pri vsakem ponovnem zagonu; ter 256 MB dolgotrajnejšega flash pomnilnika. Tam podatki ostanejo, podobno kot fotografije na flash kartici v fotoaparatu.

Razlika med navadnimi trdimi diski ter flash diski je v trajnosti - flash se z vsakim novim zapisom nekoliko obrabi. In kot kaže, temu modulu trda prede. Že sredi poletja so z JPL-ja začeli poročati o pogostih, nenadnih ponovnih zagonih, pa tudi o večjih količinah izgubljenih podatkov.

Pozabi vse, kar je storil
Mali robot namreč deluje avtonomno in o opravljenem ter videnem zapisuje v spomin. Podatki pa na Zemljo ne potujejo neposredno. Opportunity počaka na oblet satelita Mars Oddisey, ki vse skupaj posreduje naprej. Vse večkrat se je zgodilo, da teh podatkov enostavno ni bilo. JPL je zato pomnilnik večkrat resetiral in formatiral, a to vse pogostejših težav ni ustavilo.

"Sprva so bili zapleti dokaj neškodljivi, zdaj pa so resni. Tako kot pri marsikateri bolezni, kjer so na začetku simptomi blagi, nato pa bolezen napreduje," je za Discovery News povedal Callas.

"Vse več je teh neprijetnih dogodkov, ki jim rečemo kar amnezija. Rover poskuša podatke zapisati v flash, ker ne gre, jih preusmeri v volatilni pomnilnik. In ko rover zaspi in se znova prebudi, vse telemetrije in preostalih informacij ni več. Enostavno pozabi vse, kar je storil," je dodal.

Skorajšnji konec znanosti ...
Nevšečnosti se ne ustavijo tukaj in so vse prej kot le izgubljeni podatki. Na JPL-ju se bojijo najhujšega: da lahko pripeljejo do neuporabnosti sicer dobrostoječega roverja.

Če ta zaporedoma neuspešno poskuša zapisovati na flash pomnilnik, težavo avtomatično poskuša rešiti s ponovnim zagonom. Ko mu Zemlja pošlje nekaj ukazov, ki jih mora Priložnost izvesti, se ta kar naprej ugaša in zaganja, pri tem pa pozabi na vse prejšnje naloge. To pa v praksi končuje znanstveni del odprave, poroča Space.com. "Če se odpravite na potovanje z družino in se avtomobil pokvari vsakih pet minut, ne boste nikamor prišli," pojasnjuje Callas.

... in morda tudi roverja
Še več, JPL je napravo skoraj izgubil. Med božičnimi prazniki, ko Nasa za več dni domov pošlje večino zaposlenih, je rover deloval po vnaprej napisanem scenariju. Zapletlo se ni le s tem, da že po prvem solu ukazov ni več izpolnjeval, temveč je drugi sol povsem prenehal komunicirati z Zemljo. In kot pri kateri koli vesoljski odpravi, kjer naprava utihne, sledi precejšnja zaskrbljenost kontrolorjev.

Naposled so stik znova vzpostavili, pa tudi identificirali problematični del pomnilnika, a Callas po poročanju Space.com ne sadi rožic glede roverjeve prihodnosti. "Z danes na jutri lahko kar koli odpove. Kot bi imeli starša, ki je prišel v leta. Načeloma ni slabega zdravja - tu in tam telovadi, igra tenis - a čez noč ga lahko zadene kap." Tudi če je poškodovani del flash diska majhen, že golo dejstvo, da se je to zgodilo, pelje do neizogibnih nadaljnjih okvar. Če se je izrabil en del, bodo kmalu začeli odpovedovati še drugi.

Maratonsko polje
Kljub temu je Opportunity pred morda še zadnjim svojim velikim dosežkom. Letos je postavil rekord po številu prevoženih kilometrov na trdni površini zunaj Zemlje, pri čemer štejejo tako avtomobili s človeško posadko (Apollo na Mesecu) ter robotski roverji. Poleti je Opportunity dosegel 40 kilometrov, do konca leta pa jih je prevozil 41,8. S tem je presegel leta 1973 doseženih 39 kilometrov. Zadnji zunajsvetovni rekord je na Luni postavila sovjetska sonda Lunohod 2.

"Glede na to, da Opportunity ni bil oblikovan za dolga potovanja, je dosežek izjemen. A zares pomembna ni kilometrina, prej raziskovanje in odkritja, ki so se nabrala, medtem ko je števec šel navzgor," je ob tej priložnosti povedal Callas.

Pot po področju blizu ekvatorja, imenovanem Meridiani planum, je začel pri kraterju Eagle in do konca leta 2004 uspel prilesti do kraterja Endurance. Ko se je leta 2005 odpravil proti še enemu kraterju, tokrat Victoria, je vmes nasedel na sipini, kjer je bil skoraj izgubljen, reševanje pa je trajalo več tednov. Po podrobnem pregledu geološko zanimive Victorie so Opportunity poslali nazaj na izvorno točko, nato pa je do leta 2011 potoval do največjega kraterja, imenovanega Endeavour, ter se do leta 2013 še povzpel na hrib Solander point. To je bilo prvo hribolazenje sploh zunaj Zemlje.

Zdaj je na poti proti dolini, pomenljivo poimenovani Marathon valley. Če jo doseže, bo Priložnost presegla mero 42,195 kilometra, ki jo je pred tisočletji pretekel neki starogrški vojak. Kot pravijo na JPL-ju, bo tamkaj našel obilico gline, ta pa je lahko nastala le v času, ko je po Marsu tekla obilica pH-nevtralne vode.

Tamkajšnje kamenje in prst sta še starejša kot tista v kraterju Gale, kjer se pravkar potika modernejša Radovednost (Curiosity), zato na Nasi upajo, da bo stari veteran napisal še zadnje pomembno poglavje.

Do takrat si lahko ogledate fotogalerijo z dosežki, ki sta jo posnela tako Opportunity kot že leta 2010 ugasla dvojčica Spirit.

Nasa ima sicer v načrtu in izdelavi že novi rover, ki bo na Marsu pristal predvidoma leta 2020 in bo bolj kot znanstvene - pionirske narave. Testiral bo tehnologije, ki bodo morda v pomoč pri človeškem obisku tega planeta.

Video: Nasin posnetek (v angleščini) ob 10. obletnici