Rover 2020 bo na rdečem planetu iz ogljikovega dioksida proizvajal kisik, so se odločili pri Nasi. Gre za prelomnico: do zdaj so se večinoma posvečali znanosti, po novem pa raziskovanju in pionirstvu.

Nasino oznanilo je del ambicioznega načrta Naslednji veliki skok, s katerim želijo oživiti pionirski duh raziskovanja vesolja izpred desetletij. Korakov je veliko, končali pa naj bi se leta 2030 s ponovitvijo tistega, kar je leta 1969 na Luni storil Neil Armstrong.

Pot k primernim razmeram naj bi pomagal zagotoviti tudi naslednji načrtovani rover s pristankom na Marsu leta 2021. Ameriška vesoljska agencija je razkrila načrtovano sestavo tega 1,4 milijarde evrov vrednega vozila. Obrat v namenu je očiten, saj paket znanstvenih instrumentov na leta 2012 pristalem vozilu Radovednost (Curiosity) tehta 75 kilogramov, na Roverju 2020 pa "le" 40.

Curiosity je namenjen preteklosti: iskanju odgovora na vprašanje, ali je na Marsu kdaj obstajalo življenje. Rover 2020 bo namenjen novemu življenju na rdečih tleh.

Očitno so na Jet Propulsion Laboratory s strukturo Radovednosti zadovoljni, saj so jo vzeli za temelj. Navkljub težavam s kolesi, vidnimi na fotografiji desno.

Iz ogljikovega dioksida v kisik
Med sedmimi znanstvenimi instrumenti bo tudi naprava za spreminjanje ogljikovega dvokisa v kisik. To bo prvi takšen preizkus na nekem drugem planetu. Seveda sama naprava ne bo imela nikakršnega omembe vrednega vpliva na redko Marsovo atmosfero. Imela bo tri natančnejše namene: prvi je seveda test, ali je na Marsu sploh učinkovita. Drugi, tehnologijo bodo v tem primeru lahko uporabili na površju pristali astronavti. Tretji: morebitna izdelava raketnega goriva za vrnitev na Zemljo.

Tako naj bi na domači planet vrnili tudi prve primerke Marsovih kamnin, ki jih bodo izvrtali in shranili z drugimi instrumenti.

Ker je teža goriva ena največjih težav potovanja po vesolju sploh, je instrument MOXIE, izdelan na Tehnološkem institutu v Massachusettsu (MIT), precejšen korak naprej. "Na Marsu ne moreš pognati motorja, ker kisika pač nimaš. Če bi ta plin pretovorili z Zemlje, bi predstavljal tri četrtine teže vse odprave," je izjavil Michael Hecht z instituta.

Obrnjena gorivna celica
Kot pojasnjujejo na MIT-u, gre za 130 milijonov dolarjev vredno obrnjeno gorivno celico. Tehnologijo so več let testirali na Mednarodni vesoljski postaji, zdaj pa bodo preverili, kako učinkovita je v precej drugačni atmosferi Marsa. Ta je redkejša, pritisk znaša le 0,6 odstotka pritiska atmosfere na Zemlji tik nad vodno gladino. Kar 96 odstotkov je ogljikovega dioksida, kisika pa je le 0,14 odstotka.

MOXIE za proces uporablja električno energijo, ki jo bo zagotovil rover. Običajna gorivna celica jo proizvaja, s tem ko gorivo izpostavi oksidantu (najpogosteje kisiku), MOXIE pa počne ravno obratno.

Razširjeni načrti
Po Hechtovih besedah bo dolgoročno sosledje dogodkov pri raziskovanju takšno: na Mars bodo poslali majhen jedrski reaktor skupaj s precej večjo različico naprave MOXIE. Skupaj bosta leta in leta proizvajala kisik, ki se bo shranjeval v rezervoarju in pričakal astronavte, prispele leta zatem.

"Odprava je bolj v duhu Zvezdnih stez: se hrabro podati tja, kamor ni šel še nihče; kot pa v znanosti sami," je za BBC povedal Tom Pike, ki je tudi sodeloval pri MOXIE-ju. Seveda pa znanost ne bo povsem ignorirana. Preostali instrumenti: geološki radar za raziskovanje podpovršja, dve napravi za kemijske analize ter dve kameri. Ti bosta lahko snemali tudi v 3D-tehniki.

Veterani še delujejo
Najstarejši še delujoči rover, Opportunity, je letos praznoval 10. obletnico ter prevozil rekordnih 40 kilometrov. To je najdaljša prevožena pot zunaj Zemlje. Prejšnji rekord je držal sovjetski Lunohod 2, ki je leta 1973 na Luni v petih mesecih prepotoval 38 kilometrov, poroča Guardian.

Človekove pravice v vesolju
Ker pred Naso želita človeka na Mars poslati tudi dve zasebni iniciativi, postaja življenje človeka zunaj domačega planeta realen prospekt. Ob tem so v British Interplanetary Society zagrizli v vprašanje, ki je tik pred nosom: človekove pravice v vesolju. Katera ustava naj velja, kakšen je lahko politični in ekonomski sistem pri povsem drugačnih razmerah? Vprašanj je bilo očitno precej več kot odgovorov.

Kot poroča BBC, se je srečanja udeležilo 30 filozofov, fizikov, antropologov, pravnikov in ekonomistov. Strinjali so se, da je treba graditi na že obstoječih izkušnjah družbene ureditve, saj so veliki eksperimenti, ki naj bi družbo popolnoma prestrukturirali, velikokrat prinesli veliko zla (spomnili so na Sovjetsko zvezo).

Obširno ustavno izročilo
Pri tem so izpostavili ustavo ZDA in njeno predhodnico, listino človekovih pravic, kot zgled pa so vzeli še ustave Mongolije, Japonske ter Islandije kot primera bolj izolirane družbe. Predvsem jih je zaskrbel vidik svobode, saj je v vesolju ogromno dejavnikov, ki jo omejujejo.

Postavlja se vprašanje suverenosti v vesolju. Poleg držav se na naravne satelite, asteroide in planete nameravajo podati tudi zasebne družbe. Kdo bo lastnik, katera pravila naj veljajo in koliko svobode bo pri tem ostalo posamezniku? Še več, ali bodo kolonije na Marsu, naj jih ustvari samotar ali državna odprava, podvržene istim zakonom kot v njihovih matičnih državah?

Ali pa se bo, tako kot je to storila nekdanja britanska kolonija ZDA, zgodila popolna ločitev in osamosvojitev "marsovskih" ljudi glede na zemeljske oblasti?

Nedostopnost dobrin in kapitalizem
Skupina je dosegla sklep vsaj pri ekonomskem sistemu. Ta bo po njihovem mnenju moral biti drugačen od zemeljskega kapitalizma, saj je dostopnost dobrin na Marsu povsem drugačna od Zemlje. Ni hrane, ni kisika, ni vode.

Pravici do dihanja in zraka
Pri tem je skupina po poročanju BBC-ja izpostavila dve človekovi pravici, ki naj bosta zapisani v ustavo za vesolje: pravico do dihanja in pravico do odhoda. Prva bo preprečevala, da bi proizvajalec kisika - naj bo to politična ali ekonomska entiteta - lahko vse druge izsiljeval ter v praksi postal tiran.

Druga je pomembna predvsem zato, ker bi bil vsak posameznik v koloniji brez nje ujetnik. Če je to denimo delavec za rudarsko korporacijo, kako naj si plača pot domov? In kako naj zapusti naselbino, če zunaj nje ne more dihati? Za to mora biti nekdo ustavno odgovoren, so si bili enotni v skupini.

Glede političnega sistema so priporočili izročilo stare Grčije, kjer so poleg volitev uporabljali tudi žrebanja za izbiro predstavnikov ljudstva.

Skupina bo delovala še celotno poletje, da bi izdelala prvi pravi osnutek ustave za vesolje.

Vrtanje v Titan
Nazaj k aktualnejšim načrtom, stran od Marsa in v zunanji del Osončja: Nasa je izvedla prvi test robota, ki naj bi se prebil skozi kot granit trdi ledeni pokrov Jupitrove lune Evrope. Obstaja dokajšnja verjetnost, da so pod ledom Evrope - podobno kot pri Saturnovi luni Enkeladu - življenju primerne razmere. A dokler človeška sonda ne bo zadeve preverila na mestu samem, ne bomo nikoli zares vedeli.

Kot poroča NewScientist (video je pripet na dnu novice), so prototip sonde uspešno testirali na ledeniku Matanuska na Aljaski, deluje pa na princip laserskih žarkov. 2022 je predvideno leto izstrelitve.

Gaia začela delo
Tudi Evropska vesoljska agencija se lahko pohvali z napredkom. Ta teden je pognala delo na misiji Gaia. Tako kot so pred tisočletji izrisovali zemljevide naše Zemlje, bo vesoljski satelit izdeloval najnatančnejšo mapo naše domače Galaksije do zdaj - v treh dimenzijah, seveda. Pri njej sodelujeta tudi Slovenec in Slovenka. Priprave so bile dolge, prvi rezultati pa so tik pred vrati.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->

Odprava je bolj v duhu Zvezdnih stez: se hrabro podati tja, kamor ni šel še nihče; kot pa v znanosti sami. Tom Pike, sodelavec pri napravi MOXIE, BBC

Za naslednjo generacijo bo človek na Marsu eden največjih dogodkov, tako kot je bila odprava na Luno zame in za mojo generacijo. Michael Hecht, MIT