Komisija Evropske vesoljske agencije (Esa) za znanstveni program je v kategoriji največjih projektov izbrala in odobrila izvedbo Atene, naprednega teleskopa za visokoenergijsko astrofiziko.

Teleskop je del Esinega načrta za desetletje 2015-2025 in naj bi bil v vesolje poslan leta 2028. Utiril se bo na "sladko" gravitacijsko točko L2, približno milijon kilometrov in pol stran od Zemlje, kjer so ali so bili tudi Herschel, Planck in Gaia. Osredotočil se bo na vroče in visokoenergijske dele vesolja.

V njem bo ogromen detektor rentgenskih žarkov (torej svetlobe v krajših valovnih dolžinah) in plejada naprednih znanstvenih instrumentov, s pomočjo katerih bodo lahko odgovarjali na najbolj pereča vprašanja astrofizike, obljublja Evropska vesoljska agencija.

Mednje spadajo: kako in zakaj se običajna, barionska snov sploh zbere v galaksije ter jate galaksij, kot jih lahko vidimo danes? Pa tudi, kako se črne luknje širijo in vplivajo na svojo okolico?

Žarenje pred padcem v luknjo
Črne luknje naj bi bile na sredini skoraj vsake galaksije (tudi sredi naše Rimske ceste) in naj bi bile ključne za njihov razvoj. Da bi dokazali ali ovrgli to povezavo, bodo znanstveniki s pomočjo Atene podrobno opazovali ne črnih lukenj samih (zadnje požirajo tudi svetlobo), temveč snov, ki je tik na robu pred padcem vanje.

Snov se okoli črne luknje vedno hitreje vrtinči, deformira in segreva do izjemno visokih temperatur, pri tem pa oddaja rentgenske žarke. Atena jih bo lovila, pri tem pa merila tudi nepravilnosti zaradi gravitacijskega lečenja in časovnega zamika v tem okolju, polnem skrajnosti. Predvidoma naj bi Atena omogočila tudi določitev hitrosti vrtenja črne luknje same.

Poleg črnih lukenj bo Atena pripravna tudi za opazovanje izbruhov sevanja gama, vročega plina v okolici kopic galaksij, magnetnega delovanja med eksoplaneti in njihovimi zvezdami, Jupitrove in Saturnove avrore, pa tudi kometov znotraj našega Osončja.

Esin direktor znanstvenega in robotskega raziskovanja Alvaro Giménez je zelo optimističen: "Atena bo najmodernejši teleskop, ki bo zagotovil podatke za velike znanstvene preboje, še posebej v primerjavi s prejšnjimi misijami za žarke X, in zagrizel v temeljna odprta vprašanja astrofizike."

"Dejstvo, da je bila Atena izbrana za izvedbo, zagotavlja Evropi uspeh na področju žarkov X še dolgo po našem trenutno glavnem observatoriju XMM-Newton," je dodal.
Največji tovrstni teleskop
Atena bo velika okoli 12 metrov in težka okoli pet ton, s čimer bo na svojem področju konkuriral zmogljivostim Square Kilometre Arraya in evropskega Ekstremno velikega teleskopa pri daljših valovnih dolžinah. Kot poroča BBC, bo ta zmogljivost nekaj stokrat boljša od Nasine Chandre.

Silicijeva optika
Teleskop bo nosil napredna ogledala, opremljena z optiko iz silicijev por, najnovejše iznajdbe, ki je prišla iz industrije polprevodnikov. Pore bodo zbirale in usmerjale žarke proti dvema glavnima instrumentoma teleskopa. Prvi instrument bo ustvarjal širokokotno sliko iz rentgenskih žarkov, drugi pa bo natančno meril energijo prihajajočih delcev.

Raketne težave
Ker bo Atena največji tovrstni vesoljski teleskop, se utegne zaplesti pri logistiki, še poroča BBC: Esa ima za odpošiljanje velikih objektov na voljo raketo Ariane 5, ni pa nujno, da jih bo še proizvajala do leta 2028. V načrtu je naslednica, Ariane 6, vendar jo spremlja še ogromno negotovosti in vprašajev.

Še en "velik" prihaja leta 2034
Esa je postopek izbire teme začela marca lani, ko je znanstveno skupnost pozvala k predlogom za program Kozmične vizije 2015-2025. Novembra lani so izbrali temo vročega in visokoenergetskega vesolja, v okviru katere naj bi leta 2028 izstrelili Ateno. Temo gravitacijskega vesolja so določili za točko L3, izstrelitev pa so določili za leto 2034.

Atena bo predvidoma stala vsaj milijardo evrov. Začetek gradnje je predviden za leto 2019. Med znanstveniki, ki pri projektu sodelujejo, sta tudi Andreja Gomboc in Dunja Fabjan z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.

Vsakih nekaj let
Esa sicer največje objekte v vesolje pošlje vsakih nekaj let. Gaia, pri kateri sodelujeta tudi Gombočeva in Tomaž Zwitter z ljubljanske univerze, je še svež projekt, namerava ustvariti najnatančnejši trirazsežni zemljevid naše galaksije do zdaj. BepiColombo sledi prihodnje leto in se bo v sodelovanju z japonsko vesoljsko agencijo posvečal Merkurju, osem let pozneje pa naj bi se Juice potopil v sevanje na Jupitru in njegovih lunah.

Nasa ne počiva
Te dni na Nasi preizkušajo novo tehnologijo za pristanek na Marsu, ki je pozornost širše javnosti dobila zaradi oblike, ki spominja na znanstvenofantastične leteče krožnike. V bistvu gre za krožnik, opremljen z napihljivimi vrečami, ki njegov premer še bistveno povečajo. Njegov namen je ustvariti čim večjo površino, ki bi ob vstopu v Marsovo zelo redko atmosfero ustvarila dovolj trenja za primerno upočasnitev in poznejši relativno udoben pristanek. Spomnimo, pri zadnji misiji na Mars so uporabili tehnologijo nebesnega žerjava.

Kitajci na Mars
Tudi Kitajci ne počivajo. Te dni so oznanili, da nameravajo do leta 2020 na površje rdečega planeta poslati lastno robotsko vozilo. S tem bodo za ZDA še vedno v velikem zaostanku, a kljub temu šele druga država s takšnim dosežkom. Gradili bodo na izkušnjah z Žadastim zajcem, ki je sicer predčasno končal svoje popotovanje po Luni.